Odprta znanost je bila tema četrtkovega dogodka z naslovom Odprta znanost; izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom pripravilo društvo Mlada akademija.
Pobuda za dogodek je po besedah Ane Slavec iz Mlade akademije prišla iz opažanja, da slovenski raziskovalci zelo slabo poznajo odprti dostop. Spremembe na področju odprte znanosti se namreč po njenih besedah v Evropski uniji zelo hitro odvijajo, medtem ko se jih raziskovalci ne zavedajo ter nanje niso pripravljeni.
Po njenem mnenju so raziskovalci načeloma naklonjeni odprtemu dostopu, saj to pomeni, da lahko dostopajo do raziskav drugih raziskovalcev. Priti pa morajo do zavedanja, da bodo tudi sami delili svoje objave, podatke in metodologijo ter da bodo že od začetka transparentni in odprti, je dejala Slavčeva.
"Ni namreč dovolj, da objave v odprtem dostopu zahtevajo le financerji, potrebno je spodbuditi raziskovalce, da se bo spremenila sama kultura znanstvenega objavljanja," je izpostavila Slavčeva.
To po njenem mnenju zahteva tudi spremembo načina raziskovalnega dela, kar pa ni enostavno, zato bi raziskovalci potrebovali tudi institucionalno podporo, poudarja Slavčeva.
Nacionalna strategija in Načrt S
Na dogodku je Mojca Kotar z Univerze v Ljubljani spregovorila o evropski infrastrukturi prostega dostopa do rezultatov raziskav OpenAIRE, katere ambicija je, "da bi postala Sicris za Evropo". Petra Tramte z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je predstavila vsebino Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.
Cilje nacionalne strategije souresničuje tudi agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) prek sodelovanja v Koaliciji S, ki jo je na dogodku predstavil direktor ARRS József Györkös. Gre za zavezništvo nekaterih evropskih agencij financerk, med njimi tudi ARRS, ter sodelujočih Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), združenih s ciljem uresničitve popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do znanstvenih publikacij do leta 2020.
Pobuda bo delovala v okviru desetih sprejetih načel v okviru Načrta S, ki ga je koalicija naznanila v začetku septembra letos. Med načeli je med drugim zahteva, da avtorji pridobijo avtorsko pravico za svojo publikacijo, da mora biti plačilo znanstvenih objav v odprtem dostopu na ravni Evrope standardizirano, da hibridni model objav v odprtem dostopu ni v skladu z Načrtom S, da bodo objave v odprtem dostopu upoštevane pri nacionalnih evalvacijah ter da bodo, kjer je to primerno, agencije financerke krile stroške znanstvenih objav.
ARRS je tako že v letošnjem letu vsem, ki so izpolnjevali kriterije, povrnil stroške, povezane z objavo člankov v odprtem (zlatem) dostopu v letu 2018. Za ta namen so predvideli 300.000 evrov sredstev, podelili pa so jih 150.000, in sicer za več kot 100 objav, ki so izpolnjevale vstopne kriterije.
Razpis nameravajo ponoviti tudi v prihodnjem letu. Z razpisom bi namreč med drugim radi pridobili tudi realno oceno števila in kakovosti objav v odprtem dostopu. Hkrati pa se direktor nadeja, da bo Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) lahko te podatke implementiral tudi v sistem Cobiss.
Načrt S prvi poskus pritiska na založnike
Velik izziv odprte znanosti je vprašanje, kako omejiti moč komercialnih založnikov znanstvene literature, ki za dostop in objave zaračunavajo visoke stroške, ki znašajo več tisoč evrov na posamezno objavo.
Po mnenju direktorja Centralne tehnične knjižnice (CTK) Mira Pušnika je Plan S prvi resnejši poskus združenega pritiska na založnike, ki je sicer po njegovih besedah prišel z veliko zamudo, saj je bila Evropska komisija na tem področju doslej zelo neodzivna.
S pristopom k Načrtu S so se članice Koalicije S po besedah Pušnika med drugim zavezale, da bodo postopoma prešle na bolj kvalitativne načine ocenjevanja znanstvenega dela s sodobnimi recenzijskimi sistemi po sistemu DORA, poleg tega bodo morale biti objave v teh revijah skladne z Načrtom S, kar pomeni, da se bodo založniki morali prilagoditi tudi zahtevam nacionalnih financerjev.
S Koalicijo S pa bodo države po besedah Pušnika tudi prvič nastopale združeno, kot del velike enote, kar bo izboljšalo njihovo pogajalsko moč z velikimi založniki, ki so doslej uspeli fragmentirati trg ter ga podrediti svojim zahtevam.
Slovenija je kot majhna država v odnosu z založniki v še posebni nevarnosti, saj zaradi manjšega števila znanstvenih objav v blagajne založnikov prispeva bistveno manj denarja kot denimo Nemčija, ki ima zaradi tega najverjetneje tudi boljša pogajalska izhodišča, je dejal Pušnik.
Slavčeva je pri tem dodala, da težave ne vidi v založbah, temveč v sistemu raziskovanja, ki se mora spremeniti na način, da ne bodo šteli le faktorji vpliva, temveč tudi kvaliteta dela, odprtost objavljanja ... Sprememba mora po njenem mnenju priti s strani univerz in raziskovalnih institucij.
Odprta znanost ne prinaša le priložnosti, temveč tudi pasti
Direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) Franci Demšar je opozoril, da odprti dostop ne prinaša le priložnosti, temveč tudi pasti. Med drugim problem vidi v tem, da je število revij v odprtem dostopu še vedno majhno, poleg tega vsi visokošolski zavodi denarja za objavo v tovrstnih revijah nimajo, pojavlja pa se tudi vprašanje kvalitete člankov, objavljenih v odprtem dostopu.
Ključna težava, ki jo opaža vodja in glavni urednik Založbe ZRC Aleš Pogačnik, pa je v tem, da sistem avtorskih pravic ni skladen z zakonom o avtorskih pravicah. Izpostavil je tudi željo, da se v Načrtu S ne pozabi na domačo produkcijo. Opozoril je, da je na področju humanistike objava v domačih revijah pogosto pomembnejša od objave v tujih revijah. "Če bodo na račun tega, da je treba financirati objavljanje v tujih časopisih, prikrajšane slovenske znanstvene revije in monografije, je to zgrešena priložnost," je bil kritičen Pogačnik.
Po njegovem mnenju bi zato morali zagotoviti ustrezno vrednotenje objav v slovenskih znanstvenih revijah. Na ta način bi se po mnenju Pogačnika hitro pokazalo, ali je motiv objavljanja v tujih revijah zares močan. Meni, da je v naravoslovnih vedah objavljanje v tujih revijah sicer res zelo pomembno, medtem ko na področju humanistike in družboslovja ni vedno tako. Zato je prepričan, da bi morali upoštevati raznolikost posameznih znanstvenih področij, saj se med sabo zelo razlikujejo.
Kot je še povedala Slavčeva, je prepričana, da se bo na tem področju še veliko dogajalo, zato tudi v prihodnjem letu načrtujejo podoben dogodek, kjer želijo več pozornosti nameniti tudi odprtim podatkom, ki je po mnenju Slavčeve še bolj kompleksno področje, saj odpira še več vprašanj.
