Uvodni nagovor predsednika državnega sveta Alojza Kovšce je zaradi njegove odsotnosti prebral državni svetnik Jože Smole. Kot je zapisal Kovšca, sta "zaradi demografskih sprememb, podaljševanja delovne dobe in predvsem bliskovitega tehnološkega razvoja ustrezen razvoj in uporaba spretnosti pri starejši populaciji za našo državo posebnega pomena. Vse to vpliva na naše gospodarstvo, ki se že sooča s pomanjkanjem kompetentnih kadrov," je navedel.
Na posvetu je med drugimi sodelovala tudi evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen, ki je poudarila, da je primanjkljaj kvalificiranih delavcev v Sloveniji vedno večji. Vendar gre za pereč problem tudi v drugih državah EU.
"Da ga rešimo, moramo sodelovati na vseh ravneh - tako na lokalni, kot tudi na regionalni in državni ravni ter na ravni EU. Vpleteni moramo biti vsi družbeni akterji, od politikov do raziskovalcev. Utrditi moramo povezave med gospodarskim in šolskim sektorjem, ljudem pa mora učenje tudi v odraslosti priti v navado," je dejala komisarka.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je povedal, da se Slovenci pogosto ponašamo z dobro izobraženo delovno silo, vendar se usposabljanje in izobraževanje ne prenaša vedno v odraslost. "Tam, kjer bi morale biti kompetence nadgrajene, tega ne storimo," je dejal. Dodal je, da moramo izobraževanje prilagoditi odraslim, kar pa po njegovem mnenju država lahko počne samo v simbiozi z gospodarskim sektorjem.
Pri tem je poudaril, da je problem jasen, prav tako tudi rešitve. "Analiz imamo dovolj, sedaj je potrebna implementacija," je pojasnil. Po Pikalovih besedah Slovenija že zdaj daje okoli 18 milijonov evrov za nadgrajevanje kompetenc odraslih. Želeli bi, da v izobraževanje odraslih vložimo še več, predvsem pa je pomembno, da je fokusirano, jasno, osredotočeno in da daje rezultate."
Slovensko gospodarstvo sicer raste, "vendar začelo nam je primanjkovati usposobljenih kadrov za doseganje višje dodane vrednosti gospodarstva," je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. "Danes praktično vsak, ki zmore, zna in želi delati, že ima službo," je zatrdil.
Kot je dodal, potrebujemo nove poteze iskanja delovne sile, pa naj bo to z usposabljanjem peščice brezposelnih, s čim prejšnjim zaposlovanjem mladih, s praktičnim usposabljanjem tistih, ki se šolajo, s ponovnim zaposlovanjem upokojencev, ali pa z uvozom delovne sile. Na gospodarskem ministrstvu med drugim pripravljajo program digitalne transformacije podjetij, gospodarstvenikom pa so na voljo tudi številni razpisi. Izpostavil je še, da "ima gospodarstvo v sedanji ureditvi priložnost, da do 20 odstotkov izobraževalnega programa izoblikuje v skladu s svojimi željami oziroma potrebami".
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je poudarila, da so eden ključnih razlogov za omenjeni problem demografske spremembe. "Dejstvo je, da bodo starejši delavci predstavljali vedno bolj pomemben del delovne sile, zato bo temu treba v prihodnje namenjati posebno pozornost. Med drugim se bo treba osredotočiti na spreminjanje odnosa delodajalcev do starejših in ohranjanje zaposlitev starejših, na zagotavljanje zdravega delovnega okolja in ohranjanje delovnih mest," je poudarila.
Po njenem mnenju bo ključno krepiti vseživljenjsko učenje za pridobivanjem ustreznih sodobnih veščin. "Problem pa predstavljajo tudi strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem, na zavodu za zaposlovanje se namreč povečuje delež težje zaposljivih," je dodala ministrica.
Kot je povedal minister za javno upravo Rudi Medved, je "treba povečati digitalno pismenost in veščine prebivalstva, saj ima Slovenija na tem področju velik razvojni primanjkljaj". Dodal je, da Slovenija pri vključevanju digitalne tehnologije, sodeč po evropskem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe 2018 (DESI indeks), ostaja nad povprečjem EU, na področju povezljivosti pa je pod povprečjem.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je poudaril, da živi pol milijona Slovencev izven Slovenije. "Tudi oni imajo akutno pomanjkanje strokovnega kadra," je povedal. "Na uradu pripravljamo program štipendiranja zamejske slovenske mladine, pa tudi otrok slovenskega rodu na Balkanu, da bodo lahko doštudirali in se kvalificirali v Sloveniji. Vendar je tukaj neverjetno administrativnih ovir," je poudaril.
