Kot je dejal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič, je želel danes predsednika vlade Marjana Šarca, ki jih je uvodoma nagovoril, vprašati, kako bodo zagotovili sredstva pri tistih zavodih oziroma za tiste javne uslužbence, ki niso neposredni proračunski uporabniki, in so vezani na zdravstveno blagajno, nenazadnje pa tudi na neposredna plačila uporabnikov.
A ker za to ni bilo priložnosti, vprašanje ostaja odprto. Na to problematiko po Vukadinovičevih besedah opozarjajo tudi direktorji zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Stavke so zato še vedno možne. "V prvem zavodu, ko bodo plače zamujale, bomo organizirali stavko," je napovedal in dodal, da si tega ne želijo, zato vnaprej opozarjajo vlado. Predvideva pa, da bi se lahko posledično povišale tudi cene, ki jih plačujejo stanovalci v domovih za starejše.
Minister za zdravje Samo Fakin je dejal, da bo financiranje zavodov na področju zdravstva še naprej potekalo skladno z zakonom, preko cen zdravstvenih storitev. Seveda se bodo te morale dvigniti, "saj gre za nekaj deset milijonov dogovorjenih dvigov", je dejal zdravstveni minister. Po zadnjih ocenah naj bi bili dvigi v zdravstvu vredni okoli 60 milijonov evrov, a dokler ni natančnega izračuna s strani zdravstvenih izvajalcev, gre lahko zgolj za špekulacije, je pojasnil.
Po Fakinovih besedah denar za realizacijo danes dogovorjenega v zdravstveni blagajni je, a bo treba istočasno skrajšati čakalne dobe, torej povečati produktivnost. "Brez tega ne bo šlo," je poudaril.
Veliko dela jih po njegovih besedah čaka za izboljšanje organizacije dela, "ki je tudi rak rana slovenskega zdravstva". Kar pa zadeva standarde in normative, ki jih pričakujejo medicinske sestre, je Fakin pojasnil: "Standardi ja, normativi pa pomenijo razporejanje ljudi na delo vsak dan in to je domača naloga direktorjev in organizatorjev dela, tu namreč ni rutinskih nalog, ampak je treba ljudi razporejati v skladu s potrebami bolnikov."
Minister za javno upravo Rudi Medved je zagotovil, da nikakor ne bi smelo nikogar skrbeti, da podpisano ne bo realizirano. "Vlada je zagotovila sredstva tako za leto 2019, kot tudi za leti 2020 in 2021. Za to obdobje pa ta dogovor tudi velja," je dejal.
Po besedah ministra za javno upravo je nezaupanje sindikatov, ali bo vlada za dogovorjeno zagotovila sredstva, popolnoma nepotrebno. Okvir je vlada določila z izhodišči, ki jih je dala svoji pogajalski skupini, in ta okvir je dobrih 300 milijonov evrov, je dejal.
Spomnil je, da je bilo toliko predvideno tudi marca, a je vsebina danes podpisanih stavkovnih sporazumov in dogovora o plačah drugačna. Kot je pojasnil, je zdaj poudarek tudi "na socialnem momentu", urejajo nekatere stvari, o katerih spomladi ni bilo govora. Predvsem pa so se dogovorili, da bodo začeli pogovore o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih ter odpravili nekatere napake, ki so v zadnjem desetletju nastale znotraj sistema.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da so dosegli, da so se pogajanja nadaljevala od tam, kjer so bila z odstopom prejšnjega premiera Mira Cerarja prekinjena ter da so se z vlado uspeli dogovoriti, da se bodo plačni razredi povišali praktično vsem javnim uslužbencem, kar je bil njihov cilj. Dogovorili pa so še nekatere dodatne zadeve, vključno z zavezo glede financiranja. Po njegovem mnenju "je to dober zaključek tega kroga pogajanj, zagotovo pa s tem naše delo še ni opravljeno," je dejal Počivavšek.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je izrazil prepričanje, da današnji podpis pomeni "utrditev socialnega dogovarjanja v naši državi in na nek način tudi umiritev razmer". Ocenil je, da so za zaposlene v vzgoji in izobraževanju dosegli dva bistvena cilja; na eni strani splošno povišanje, na drugi strani pa so začeli reševati specifične zahteve, ki se vežejo na nesorazmerja.
Zadovoljni so tudi, da so se v teh pogajanjih, kjer so bile sicer različne stavkovne zahteve, te na nek način prekrivale in dopolnjevale ter si niso nasprotovali, tako da so vsi skupaj dobili višji regres za tiste z minimalno plačo, jubilejno nagrado za 40 let, višje dodatke za manj ugoden delovni čas.
Štrukelj je še dejal, da si ne more predstavljati, da vlada, potem ko je z njimi sklenila dogovor o zvišanju plač, ne bi zagotovila dodatnih sredstev, pa naj gre za univerze, raziskovalno dejavnost ali tudi za srednje šolstvo. "Jaz v tem primeru predlagam, da rektorji kar vnaprej napovedo, da bi v tem primeru odstopili, ker ne bi mogli več izvajati svojega poslanstva, da bi študentje napovedali bojkot, kajti to bi šlo neposredno na račun kakovosti študija, zaposleni pa seveda, da prekinejo delo ..."
Kot vodja konfederacija sindikatov javnega sektorja pa je Štrukelj še opozoril, da je policijski sindikat, ki je njihov član, skupaj s sindikatom policistov še v stavki in da sindikat delavcev v pravosodju ni pristopil k podpisu.
