c S

Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plačah

03.12.2018 14:28 Ljubljana, 03. decembra (STA) - Pristojni ministri in predstavniki sindikatov javnega sektorja so danes podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plačah ter na njihovi podlagi pripravljene anekse h kolektivnim pogodbam. Uvodoma jih je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je dejal, da je izpogajano največ, kar je možno, saj stanje v proračunu več ne dovoljuje.

Med drugim se z dokumenti, za podpis katerih so potrebovali kar dve uri, določajo dvigi plač za večino zaposlenih, povišali pa se bodo tudi nekateri dodatki. Novega stavkovnega vala, ki so ga sindikati napovedovali za začetek decembra, tako ne bo. A zaenkrat tudi še ni dogovora z vsemi sindikati. Vlada se še pogaja s policisti, ki so v stavki.

K podpisu danes niso pristopili niti predstavniki vojakov, prav tako med današnjimi podpisniki ni nekaterih drugih sindikatov, med njimi sindikata delavcev v pravosodju. Ta je stavkovni sporazum z vlado sicer parafiral, a mu je članstvo množično nasprotovalo, zato ga danes niso podpisali. Vladi pa so dali tri mesece časa za izpolnitev obljub, sicer napovedujejo zaostritev stavke.

Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in ostalih pravic so skupno ocenjeni na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih.

En plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, razen tistih, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja. Ti bodo pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom, zaposlenim na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, pa za tri.

Določene pa so tudi nekatere izjeme. V najvišjih nazivih v državni upravi, upravah pravosodnih organov in občinah bo povišanje nižje, kot sicer predvidevajo omenjeni pasovni dvigi. Višjega vrednotenja pa se lahko veselijo zaposleni z najvišjimi nazivi na delovnih mestih na področju kulture, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja.

Dodatnih dvigov bodo deležni tudi zaposleni na posameznih delovnih mestih, tako bodo na primer še za en plačni razred več dobili učitelji, ki opravljajo delo razrednika, ter nekatere medicinske sestre in babice na najzahtevnejših delovnih mestih.

Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo pa bodo decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto.

Aktualna vlada je sicer sindikate za pogajalsko mizo prvič povabila 19. oktobra, nato pa so se vladni pogajalci pod vodstvom Petra Pogačarja na željo sindikatov ločeno pogovarjali s posameznimi stavkovnimi skupinami.

Po mesecu dni intenzivnih pogajanj so najprej uskladili stavkovne sporazume s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Nekaj dni kasneje so dosegli dogovor še s koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo je vodil Jakob Počivavšek, ter nazadnje še s sindikatom delavcev v pravosodju, ki pa je, kot omenjeno, v zadnjem trenutku odstopil od podpisa.

Ostali sindikati so podpisali vsak svoj stavkovni sporazum, enoten je le za Počivavškovo koordinacijo. Vanjo je bilo vključenih skupno 19 sindikatov, ki med drugim zastopajo veterinarje, carinike, zaposlene v državni upravi, centrih za socialno delo in v kulturi. Prav tako so znotraj te skupine sodelovali sindikati, ki zastopajo del zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ter vojake, ki sicer nimajo pravice do stavke.

Vsebina stavkovnih sporazumov se deloma prekriva, ne pa povsem, saj so bile tudi stavkovne zahteve sindikatov različne in so posamezni sindikati z vlado dogovorili nekatere rešitve, ki se nanašajo le na njihove člane, na primer zgolj za zaposlene v izobraževanju, sociali ali zdravstvu.

Zadeve, ki se enotno urejajo za celotni javni sektor, so zapisali še v dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, k podpisu katerega so povabili vseh 42 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, torej tudi tiste, ki niso postavili stavkovnih zahtev in v pogajanjih niso sodelovali.

S pristojnimi ministri so sindikati danes podpisali tudi anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Dogovorjeni plačni dvigi in dvigi dodatkov se namreč pri večini poklicev uveljavljajo z aneksi h kolektivnim pogodbam.

Nekoliko drugače je le pri javnih agencijah in vojski, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo. Vlada je pristojnima ministrstvoma prejšnji teden že naložila, da ji je najpozneje do 6. decembra v sprejem predložita ustrezne spremembe uredb.

Obenem je v DZ poslala predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo določila trajni zamik izplačila napredovanj z aprila na december, kar je prav tako del danes podpisanega dogovora. Vanj so zapisali tudi podaljšanje omejitev pri izplačevanju delovne uspešnosti, ki pa bo uzakonjeno z novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2018 in 2019.