Kot so prepričani na Slovenski filantropiji, je prostovoljstvo mladih izjemna priložnost za izkustveno učenje solidarnosti, izkušnje doma in v tujini pa kažejo, da prostovoljskega aktiviranja mladih ni modro prepuščati naključju, saj se sistemska podpora na tem področju močno obrestuje.
Izvršna direktorica filantropije Tereza Novak je pojasnila, da se je v svetu lažnih novic še posebej mladim težko odločati, kaj je prav in kaj ne. Prostovoljstvo pa je po njenem prepričanju eden od dobrih načinov, kako ustvarjati svoj svet vrednot in svojo osebnost.
Mikuš Kosova pa je opozorila, da je moralni imperativ poskrbeti zase in za svojo družino, besede trpljenje, človečnost in sočutje pa izpadajo iz naših pogovorov.
Poudarila je, da to sicer ne velja za vse državljane, predstavlja pa ideologijo oziroma vodilo vladajočega sistema in posameznikov, ki so nosilci moči. Ob tem je pojasnila, da se iz določenih krogov vendarle slišijo pozivi k urejanju skupnih stvari in pozivi k solidarnosti.
Po njenem mnenju v današnjem času enota skupnega interesa postaja vse širša, tako govorimo tudi o globalni solidarnosti, ko gre za klimatske spremembe in begunce. "Kolikšna bo raven solidarnosti, je odvisno od tega, koliko družba solidarnost podpira ali pa jo zasmehuje," je prepričana Mikuš Kosova.
Mladi, ki so vključeni v prostovoljno delo, pridobijo na učinkovitosti pri reševanju življenjskih nalog, pri razvijanju novih interesov, pripravljeni so prevzeti izzive in tveganja, je pojasnila. Dodala je, da je za prostovoljstvo potrebna neka stopnja poguma, mladi pa ob tem spoznavajo delovanje različnih institucij od Rdečega križa do ministrstev in se seznanjajo s socialno krivičnostjo.
Na forumu so med drugim odprli tudi vprašanja vloge digitalizacije v prostovoljstvu, vključevanja mladih v programe velikih tradicionalnih prostovoljskih organizacij in spornih ravnanjih. Nekateri mladi prostovoljci pa so tudi predstavili svoje projekte.
Glasbeni producent Jure Grahek je tako spregovoril o projektu Žive naj vsi narodi, ki so ga izvedli lani. V okviru projekta so predelali Zdravljico v multikulturno različico, kitice v slovenščini so odpeli priseljenci prve in druge generacije, nekatere verze so prevedli v arabščino in španščino. S pomočjo videa so zbirali prostovoljne prispevke z namenom vključevanja otrok beguncev v družbo, je pojasnil in dodal, da so želeli z glasbo pokazati, da mešanje kultur ni grožnja, ampak nekaj, kar lahko obogati Slovence in našo Zdravljico.
Bernarda Jeraj iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru pa je predstavila projekt študentske delovne brigade, s katerim vsako leto pomagajo v eni od občin, ki jo je prizadela naravna katastrofa ali je demografsko oziroma socialno ogrožena. Po besedah Jerajeve vsako leto v akciji sodeluje približno 50 študentov, izberejo pa delo, ki je koristno za čim več ljudi.
