Tuji znanstveniki in znanstvenice, ki delujejo v Sloveniji, bodo v prvem sklopu posveta iz osebnih izkušenj spregovorili o jezikovnih ovirah in sistemskih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem znanstvenem delu in pri urejanju življenja v Sloveniji.
Obravnavali bodo tudi vprašanja, kaj sploh pomeni biti tujec ali domačin oziroma domačinka v slovenskem znanstveno-akademskem okolju in kako visoka ovira je znanje slovenščine za znanstveno delo v Sloveniji.
V drugem sklopu pa bo udeležence zanimalo, ali je na slovenskih inštitutih in univerzah že splošno sprejeta praksa, da se v pogodbah o zaposlitvi za znanstvenico napiše, da bo zasedla delovno mesto raziskovalke oziroma profesorice in ne raziskovalca ali profesorja.
Kot so zapisali organizatorji dogodka, bodo po burnih odzivih v javnosti, na katere je naletela vpeljava izmenične uporabe ženske in moške slovnične oblike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, spregovorili o drugih predlogih vključujoče rabe jezika.
Spraševali se bodo o tem, ali lahko pričakujemo, da se bo praksa izmenične uporabe ženske in moške slovnične oblike ali kaka druga rešitev začela uporabljati tudi pri pisanju zakonov in drugih uradnih dokumentov na državni ravni.
Komisija za enake možnosti na področju znanosti se je sicer do sklepa Filozofske fakultete opredelila tudi v izjavi. Kot so zapisali, komisija "po seznanitvi z besedilom sklepa in tudi argumentov, izrečenih v živahni javni razpravi, ki je to odločitev spremljala, ta sklep pozdravlja in v njem vidi pomemben prispevek k iskanju in širjenju nediskriminatornih rab jezika v javnih institucijah Republike Slovenije".
