Tokratno konferenco Razsežnosti globalnega učenja in delovanja po besedah predsednika društva Humanitas Davida Limona lahko gledamo tudi v luči bližajoče se ekološke katastrofe, kjer preživetje ni preveč močna beseda. "Imamo zgolj 12 let časa za korenite spremembe. Ne gre samo za obstoj naše civilizacije, ampak tudi za svet narave in živali, kajti od leta 1970 smo z obličja Zemlje izbrisali 60 odstotkov divjih živali," je opozoril.
"Globalno učenje je za svet, kjer preko 260 milijonov otrok in mladostnikov ne hodi v šolo, 5,4 milijona otrok, mlajših od pet let, pa umre zaradi posledic bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti. Ali ste vedeli, da je na svetu 815 milijonov ljudi, ki gredo v posteljo lačnih, in več kot dve milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode," je prisotne vprašala Patricija Virtič iz platforme Sloga.
Poudarila je, da vse te podatke že poznamo, a se žal zdi, da smo pripravljeni storiti bore malo za spremembo našega odnosa do sveta okoli nas. Globalno učenje je po njenem prepričanju lahko tisto povečevalno steklo, ki nam bo omogočilo, da se aktiviramo, zato ga Slovenija potrebuje.
Urošu Vajglu z ministrstva za zunanje zadeve se letošnji slogan Tedna globalnega učenja Svet se spreminja, kaj pa mi? zdi zelo na mestu. "Pogosto namreč govorimo o povezanosti in kompleksnosti današnjega sveta in vedno pogostejših spremembah, ki smo jim priča," je dejal in med največje globalne izzive izpostavil neenakomeren razvoj, podnebne spremembe, revščino in prehransko ter energetsko varnost ter izpostavil, da se z globalnimi izzivi ukvarjajo tudi na ministrstvu, predvsem v okviru mednarodnega sodelovanja.
Da se tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ukvarjajo z globalnim učenjem, je potrdila tudi direktorica urada za razvoj Stanka Lunder Virtič, ki je povedala, da se današnja konferenca vključuje v trenutku, ko se zavedamo, da svet postaja globalno bivalno okolje, kjer so razdalje vse bližje. V tem smislu je ravno pomen globalnega učenja še kako izrazit, saj vodi k osebni in globalni odgovornosti, je dejala.
Učiteljica ptujske gimnazije Darja Rokavec je pojasnila, da je hkrati učiteljica in učenka ter se zahvalila za ustanovitev Humanitasovega kluba učiteljev globalnega učenja. "Globalno učenje me spremlja že 20 let, v slovenskih šolah vemo, kaj je globalno učenje, a čisto natančno ne vemo, kako globalno učiti, še več imamo težav, kam globalno učenje umestiti in predvsem kako ga vsebinsko povezati, je opozorila.
Letos se je konferenci pridružil britanski profesor in strokovnjak globalnega učenja Momodou Sallah, ki je pojasnil, da je globalno učenje po Maastrichtski izjavi o globalnem izobraževanju opredeljeno kot izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pravic za vse.
V nadaljevanju je delil pozitivne izkušnje z dobrodelno organizacijo Global Hands, ki deluje v Gambiji in Veliki Britaniji. Kot je dejal, je "učitelj, a njegova strast je prostovoljstvo v Gambiji".
Kot je že v navadi, tudi letos bodo zaključili s tržnico metod in dobrih praks globalnega učenja.
