Po izbruhu afere z izplačili avtorskih honorarjev v javnem sektorju, po kateri je odstopila takratna šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar, je namreč novinar od fakultete za upravo in ekonomske fakultete zahteval vpogled v avtorske in podjemne pogodbe, ki so jih te sklenile z nekaterimi svojimi profesorji, ki so se znašli na vrhu seznama med prejemniki honorarjev, med njimi tudi s profesorji upravne fakultete Setnikar Cankarjevo, Srečkom Devjakom in Mirkom Vintarjem.
Na fakulteti za upravo so vpogled v pogodbe najprej zavrnili. V ponovljenem postopku so dovolili vpogled v pogodbe, pri katerih naj bi šlo za izplačila iz javne dejavnosti fakultete kot plačilo dodatnega dela profesorjem (gre za okoli dve tretjini pogodb), z dopolnilno odločbo pa zavrnili vpogled v preostalo tretjino pogodb, kjer naj bi šlo za plačila za delo iz tržne dejavnosti fakultete.
Zoper odločbo fakultete, da dovoli vpogled v dve tretjini pogodb, sta Setnikar Cankarjeva in Devjak (kot stranska udeleženca postopka) vložila pritožbo na Informacijskega pooblaščenca (IP). Ta jima ni ugodil, profesorja pa sta zoper njegovo odločbo sprožila upravni spor. Postopek za Setnikar Cankarjevo še ni končan, v primeru Devjaka pa je sodišče tožbo zdaj zavrnilo in pritrdilo odločbi IP. Na odločitev ni pritožbe.
V sodbi so sodniki zapisali, da se strinjajo z ugotovitvami IP, da je fakulteta pogodbe s profesorji sklepala v okviru izvajanja javne službe in da so bila sredstva za plačilo pogodb izplačana iz javnih sredstev, zaradi česar so pogodbe (po prekritju osebnih podatkov, ne pa tudi imena in priimka) informacija javnega značaja. Strinjali so se s stališčem IP, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja namenjen nadzoru nad zavezanci po zakonu, pri čemer se morajo posamezniki, ki vstopajo v poslovno razmerje s takšnimi subjekti, zavedati, da so njihove pravice v takšnem poslovnem razmerju omejene.
Med drugim je navedlo, da iz zakona izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da čim gre za podatke o porabi omenjenih sredstev, je potrebno dostop do zahtevane informacije obvezno dovoliti in v tem primeru ni možnosti drugačne odločitve. Pri tem ni relevantno to, s kom je zavezanec pogodbe sklepal, kar pomeni, da je tudi nepomembno, na katero obdobje se taka pogodba nanaša in kakšne so osebne lastnosti tistega, ki je ta javna sredstva prejemal, je zapisano.
Prav tako sodišče ni prisluhnilo navedbam Devjaka in njegove pravne zastopnice, Odvetniške pisarne Pirc Musar, da je treba dostop do pogodb zavrniti, ker naj bi skušal novinar z njo zlorabiti pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj da je zahteva šikanoznega značaja. Po mnenju sodišča iz zahteve novinarja ni razvidno, da bi imel novinar Devjaka namen šikanirati, pa tudi sicer "prosilcu v postopku za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazovati namena, zakaj določeno informacijo potrebuje".
Afera z visokimi izplačili avtorskih honorarjev je izbruhnila marca 2015, ko je Komisija za preprečevanje korupcije na podlagi podatkov aplikacije Supervizor (danes Erar) razkrila, da so različni subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto.
