Ekonomist Jože P. Damijan je priznal, da so ekonomisti pred zadnjo krizo v veliki meri sledili logiki, da je treba dati čim več svobode gospodarstvu, saj bo to s svojim delovanjem privedlo do najboljših rešitev.
Tudi sam je v času prve vlade Janeza Janše pri pripravi reform pristajal na razmišljanje, da bo na primer znižanje davkov za podjetja privedlo v večje investicije ter rast sredstev za raziskave in razvoj. A podjetja so nato te viške v precejšnji meri namenjala za prevzeme in menedžerske odkupe, zato je po njegovih besedah dozorelo spoznanje, da potrebujemo "malo več države".
Tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je poudarila, da vloga države gotovo ni samo v malenkostnem popravku delovanja trgov. Po drugi strani pa po njenih besedah še zdaleč ni dobro tudi to, da bi "država poskrbela za vse", kar je uveljavljeno razmišljanje pri nas.
Ker je Slovenija mala država, so vsi podsistemi, tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, podhranjeni, je opozorila Šmučeva in dodala, da je zato zelo pomembno, da ima država vizijo. Ponovila je, da na GZS niso uperjeni proti javnemu sektorju, jih pa skrbijo naraščajoča masa plač in tekoča javna poraba ter učinkovitost porabe teh sredstev.
Sogovorniki so se dotaknili tudi glasnih kritik iz gospodarstva, ki so letele na koalicijski sporazum manjšinske vlade in stranke Levica.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep je poudaril, da so eno predvolilne obljube, drugo pa je kruta realnost. Po njegovem prepričanju bi v Sloveniji potrebovali malo več strpnosti na vseh ravneh, kar bi prej privedlo do spoštljive razprave za iskanje optimalnih rešitev. Tako pa običajno vsaka družbena skupina, ki se počuti ogrožena, takoj "uporabi vse topove".
Ena od kritik je letela na načrte glede davka na kapitalski dobiček. Šmučeva je poudarila, da bi morala biti stopnja davka na dobiček podjetij in kapitalski dobiček takšna, da ne bi silila v iskanje načinov za izogibanje plačevanju davkov oz. v zmanjšanje prizadevnosti za delo.
Damijan je medtem izrazil prepričanje, da je na vprašanje optimalne strukture davkov treba gledati z vidika, da vsi podsistemi v družbi ustvarjajo dodano vrednost, zato bi morali biti približno enako obdavčeni.
Kaj so optimalna razmerja med davki, ni razrešila še nobena država, je pripomnil Urlep. Nova vlada si je zadala, da bo poskusila celovito poseči v davčni sistem, a je Urlep priznal, da so trenutno prioritetne druge teme, ki jih je treba rešiti. "Od tega pa bo odvisno, koliko bo manevrskega prostora za korenitejši poseg v davke," je povedal.
Vodja razvoja v tehnološkem podjetju Elaphe Gorazd Gotovac je poudaril, da je zanje kot mlado podjetje ključen dejavnik pridobivanje ustreznega kadra, zato je pomembna obdavčitev dohodkov teh kadrov. Prav nikoli pa si v tej fazi razvoja niso zastavljali vprašanja, kakšna je stopnja davka na dobiček. "Lahko se preselimo na Ciper, a tam ne bomo našli kadra in znanja," je dodal.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je opozoril, da je problematika kadrov ena najbolj perečih tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Ni prepričan, če v Sloveniji vložimo dovolj v vzgajanje kadrov. Pripomnil je, da bi si pri svojem delovanju tudi na strani države želeli "bolj kompetentne sogovornike".
Po Urlepovih besedah ni enoznačnega recepta, kako naj bo država dober delodajalec. Damijan je opozoril, da pri tem ni ključno le vprašanje plače, ampak tudi vizija nekega organa oz. njegovega vodstva. Ko ni pravega vodstva ali vizije, se ustvari letargija.
Sodelujoči se niso mogli izogniti vprašanju povečanja javnih sredstev za znanost. Anderluh je spomnil, da smo v Sloveniji pri varčevanju precej rezali prav pri sredstvih za znanost in raziskave.
Trenutno je obseg javnih sredstev za raziskave in razvoj pri 0,45 odstotka BDP in če bi ga želeli dvigniti na en odstotek BDP, bi morali porabo za ta namen povečati z 200 milijonov na 500 milijonov evrov, kar pa bo težko brez večjih rezov na drugih področjih, je dejal Damijan.
Urlep ga je dopolnil, da bi bilo treba pogledati učinkovitost določenih delov javne porabe, kar bi sprostilo del sredstev za področja, ki lahko hitro pripeljejo do višje dodane vrednosti. Tega se do zdaj nobena vlada ni lotila, je pristavil in dodal, da se bodo potrudili vrniti znanosti položaj, ki si ga zasluži.
Šmučeva je menila, da je zdaj čas za resen pristop k povečanju učinkovitosti javnega sektorja in kriterijem za odpuščanje tistih zaposlenih, ki ne dajejo velikega učinka. Problem v javnem sektorju namreč vidi v tem, da v njem praktično ni sistema "izhodnih vrat".
Sodelujoči so se dotaknili tudi izboljšanja odnosov v trikotniku med državo, gospodarstvom in znanostjo. Anderluh je namreč opozoril, da zelo malo od vlaganj podjetij v raziskave in razvoj, ki predstavljajo okoli 1,5 odstotka BDP, pride do raziskovalnih ustanov.
