Po besedah profesorja pravne zgodovine na ljubljanski pravni fakulteti Janeza Kranjca je "vsebino temeljne listine za delovanje Narodne vlade SHS pripravil Ivan Žolger, eden prvoimenovanih profesorjev na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ob njeni ustanovitvi". V prihodnjem letu bo minilo tudi 100 let od ustanovitve fakultete. Otvoritveno predavanje prvega dekana Leonida Pitamica je bilo 15. aprila 1920.
Tudi Katja Škrubej, ki je prav tako profesorica pravne zgodovine na fakulteti, je poudarila pomen Žolgarja za Slovence in pravo. Med drugim je povedala, da je "uradovanje v slovenskem jeziku uvedla narodna vlada prav na jutrišnji dan pred stotimi leti. Od takrat naprej je v prostorih ljubljanske pravne fakultete vsaj za tisto obdobje slovenščina postala edini uradni jezik."
Dogodka se je udeležil tudi zunanji minister Miro Cerar. Poudaril je, da se je bolj smiselno vprašati, ali zmoremo tudi v miru, ki ga na srečo uživamo, zbrati toliko pameti, energije in moči, da se nujnih reform in spodbujanja trajnostnega razvoja lotevamo s temeljito odločnostjo in sodelovanjem. "Prepričan sem, da to znamo in zmoremo, vendar le, če je za mizo dovolj razumnih ljudi," je povedal. Kot je še poudaril, pomembno izkušnjo slovenske državnosti vidi v tem, da danes na evropskem in svetovnem parketu sedimo enakopravno za mizo, ko odločamo o ključnih vprašanjih. "Naš glas se sliši in nemalokrat tudi upošteva," je pojasnil.
Dogodek predstavlja tudi simbolični začetek praznovanja 100-letnice pravne fakultete. Odkritju obeležja bo namreč sledila še vrsta dogodkov, vrhunec praznovanja pa bo 18. aprila 2020 s slavnostno akademijo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Prvi v nizu dogodkov pa bo že prihodnji teden, 8. novembra, to je posvet z naslovom Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti.
Večina slovenskega naroda je med razpadanjem habsburške monarhije za kratek čas zaživela v Državi SHS. Ustanovljena je bila 29. oktobra 1918 in je obstajala do združitve s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918. Vanjo so bili vključeni južni Slovani, ki so bili dotlej del Avstro-Ogrske. Obsegala je ozemlje današnje Slovenije z izjemo Prekmurja, Hrvaško z Istro in Dalmacijo brez Medžimurja ter Bosno in Hercegovino.
Znotraj Države SHS so Slovenci preko Narodne vlade SHS v Ljubljani prvič povsem samostojno odločali o bistvenih vprašanjih političnega, družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Narodno vlado so sestavljali člani, izbrani izmed članov Narodnega sveta, ki je konec oktobra 1918 v stavbi Katoliške tiskarne zasedal "v permanenci".
Narodno vlado SHS je 31. oktobra 1918 okoli 17. ure s telefonskim klicem potrdil tedanji najvidnješi slovenski politik Anton Korošec. Bil je tudi predsednik Narodnega Vijeća, najvišjega državnega organa Države SHS. Potrjeni člani vlade so nato odšli do Deželnega dvorca, zdajšnje stavbe Univerze v Ljubljani, od koder so se z balkona predstavili zbrani množici.
Takrat so v dobrem mesecu dni Slovenci za kratek čas postali politično samostojen narod, ki je dosegel svojo državnost, ki pa ni bila mednarodno priznana. Država je namreč obstajala le 33 dni. 1. decembra 1918 je sledila združitev s Srbijo v Kraljevino SHS. Narodno vlado SHS so razpustili in namesto nje 20. januarja 1919 postavili novo deželno vlado za Slovenijo, ki je bila podrejena Beogradu.
