Opažajo namreč, da znanje slovenščine v splošni javnosti peša in celo pri diplomatih se pojavljajo osnovnošolske napake. "Tuje jezike se kar naprej učimo, slovenščina pa se ljudem ne zdi tako pomembna," je vodja projekta Suzana Žilič Fišer.
Eden od namenov dvoletnega projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za kulturo, je ljudi opomniti na to, da je na spletu vrsta brezplačnih pripomočkov, ki jih lahko uporabljajo pri šolanju, študiju, delu ali drugih vsakodnevnih opravilih. Na spletni strani ditko.si so zbrali vse na enem mestu.
"Globalno okolje ob obilici prednosti ponuja tudi nevarnosti za materne jezike. Namen projekta Ditko je v digitalnem obdobju ponuditi digitalne vsebine slovenščine in jih čim bolj učinkovito približati uporabnikom. Zato smo vzpostavili enotno spletno stran ditko.si s predstavitvijo vseh spletnih jezikovnih priročnikov, ki so danes na voljo za slovenščino. Navsezadnje, tudi uporabna vrednost poznavanja maternega jezika je večja, kot se je pogosto uporabniki zavedajo," je pojasnila Žilič Fišerjeva.
Ciljajo tako na šolarje in študente kot na delovno aktivno populacijo, brezposelne in upokojence, saj menijo, da je slovenščina stvar vseživljenjskega učenja. "Za vsako izmed ciljnih skupin smo zasnovali delavnice, kjer uporabniki izvedo, kje in kako poiskati pomoč, ko se znajdejo v jezikovni zagati. Prav tako smo pripravili serijo promocijskih aktivnosti, s katerimi jih želimo doseči in jim predstaviti prednosti uporabe spletnih jezikovnih priročnikov," je še pojasnila.
Zaenkrat so z odzivom zadovoljni. "Vsako delavnico prilagodimo ciljni skupini in zadovoljni smo, ko vidimo, da uporabniki pridobijo novo znanje. Po naših opažanjih je poznavanje spletnih jezikovnih priročnikov dokaj slabo, zato so takšne aktivnosti še toliko pomembnejše. Navsezadnje je bil marsikdo nazadnje v stiku s formalnim učenjem slovenščine deset, dvajset let nazaj, ko priročnikov, kot jih poznamo danes, še ni bilo," je izpostavila strokovna vodja projekta Darinka Verdonik.
V okviru projekta izvajajo tudi raziskavo o zanimanju različnih ciljnih skupin za slovenščino. "Želimo pokazati, kakšna je motivacija različnih ciljnih javnosti za to, da se učijo slovenščine, in kakšen je njihov interes, da pri tem uporabljajo različna orodja, ki so na voljo," je še povedala Žilič Fišerjeva.