Sindikati so do ponedeljka vladi poslali svoje videnje, kaj so spomladi dogovorili s prejšnjo vlado, in tistega, o čemer se še želijo uskladiti. Po vladnih ocenah pa naj bi bile njihove zahteve vredne 972 milijonov evrov.
Vlada naj bi bila na današnjem srečanju, ki še poteka, pripravljena ponuditi manj. Po vladnem predlogu naj bi na istem ostali zaposleni do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne osebe, ki so bile v spremembe plač vključene v prvem delu odprave plačnih anomalij lani. Zaposlenim nad 26. plačnim razredom naj bi dvignili plače za dva plačna razreda, razen skupini I (agencije, skladi), ki naj bi bili deležni dviga za en plačni razred.
Za tri plačne razrede pa naj bi dvignili plače tistim z magisterijem znanosti, specializacijo po univerzitetni izobrazbi (oboje po prejšnjih programih) ter doktoratom znanosti. Iz zvišanja pa naj bi izvzeli zdravnike, ki so dosegli ločen dogovor z vlado, funkcionarje, direktorje in ravnatelje.
Vlada naj bi predlagala postopno realizacijo dvigov, in sicer en plačni razred s 1. januarjem 2019, drugega s 1. januarjem 2020 in tretjega s 1. januarjem 2021.
En plačni razred višje naj bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni tudi razredniki v šolah. Ta del bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2021, enako velja za širitev kariernega razpona v vzgoji in izobraževanju.
V zameno pa naj bi vlada predlagala tudi, da ukrep zamika pravice do izplačila napredovanj z aprila na december, ki bi prihodnje leto prenehal veljati, postane trajen. Delovna uspešnost pa naj bi se po vladnem predlogu odmrznila s 1. oktobrom 2020, in ne s 1. januarjem 2019.
Vlada pričakuje, da bi bile s sklenitvijo stavkovnih sporazumov izpolnjene vse njene obveznosti iz naslova odprave anomalij in primerljivosti z zdravniki.
Spomladi, pred prekinitvijo pogajanj zaradi odstopa takratnega premiera Mira Cerarja, je bila vladna stran za izpolnitev stavkovnih zahtev pripravljena ponuditi 306 milijonov evrov, kar bi se realiziralo postopno v treh letih.
Da aktualne ocene sindikalni zahtev ta znesek precej presegajo, je pripisati predvsem zahtevi po vrnitvi osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Uresničitev te zahteve, ki naj bi jo postavljali predvsem v skupini Jakoba Počivavška, naj bi bila ocenjena na 367 milijonov evrov.
Kot pravijo v tej skupini, so se o postopni vrnitvi z vlado pogovarjali tudi spomladi. "Marca smo se pogovarjali o tem, da bi se dogovorili o formuli, ki bi pomenila usklajevanje vrednosti plačnih razredov," je ob prihodu na današnja pogajanja pojasnil Počivavšek. Po njegovih besedah so zahtevali, da bi ta formula vsebovala varovalke, da bi v določenem obdobju kompenzirali znižanje iz leta 2012. Ob tem je opozoril, da se vrednosti plačnih razredov niso usklajevale že približno deset let.
Ob omenjeni zahtevi naj bi tudi sindikati v zdravstvu zahtevali višje povišanje plač, za nekatere tudi za štiri plačne razrede, njihove zahteve pa so vezane še na različne dodatke.
Obeh policijskih sindikatov na današnjih pogajanjih ni. Sestanek z njimi pa je predviden v sredo.
