Namen poskusnega preverjanja v 3. razredu je bil preveriti usvojeno bralno in matematično pismenost, pričakovano na tej starostni stopnji, in pridobiti povratno informacijo za učence, starše, učitelje, ravnatelje in sistem na nacionalni ravni, kako uspešni smo pri doseganju z učnimi načrti določenih ciljev in standardov znanja, so sporočili iz Državnega izpitnega centra.
Poskusno preverjanje je potekalo samo na šolah s slovenskim učnim jezikom, gradivo ni bilo prevedeno in preizkusi niso bili prilagojeni za učence s posebnimi potrebami. Preverjanje slovenščine je bilo 4. aprila, matematike pa 10. aprila, pri čemer so imeli učenci za pisanje na voljo eno šolsko uro.
Predmetna komisija za matematiko je po izvedenem poskusnem preverjanju ugotovila, da so učenci 3. razreda preizkus na splošno dobro reševali in da je zajel vse temeljne vsebine učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Povprečen dosežek je bil 74-odstoten. Po ugotovitvah komisije so imeli učenci še največ težav pri uporabi matematične terminologije.
Predmetna komisija za slovenščino je prav tako ugotovila, da tretješolci večinoma dosegajo cilje in standarde znanja prvega triletja in da razvijanje bralne pismenosti dosega primerno raven. Povprečen dosežek je bil 71 odstotkov. Kot je ugotovila komisija, se učenci pogosto izognejo reševanju kognitivno zahtevnejših nalog, zato priporočajo več poudarka na samostojnejšem delu učencev.
Podobno kot preizkus iz matematike tudi preizkus iz slovenščine ni najbolje ločil učencev z zelo dobrimi od tistih z odličnimi dosežki. Obe predmetni komisiji predlagata razmislek o nadgradnji v preverjanje vključenih vsebin.
Večina učiteljev je v anketnem vprašalniku pritrdila stališču o koristnosti takšnega zunanjega preverjanja zaradi povratne informacije o doseženem znanju za učence in učitelje. Velika večina učiteljev je to preverjanje znanja v 3. razredu po navedbah centra sprejela pozitivno.
Poročili obeh predmetnih komisij in opravljene analize poskusnega preverjanja znanja v 3. razredu bodo osnova za strokovne razprave v državni komisiji za vodenje nacionalnega preverjanja znanja, na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter v širši strokovni javnosti, na podlagi katerih se bodo odločili o prihodnosti zunanjega preverjanja znanja ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, so zapisali v sporočilu za javnost.
