Znanstveniki so "prevzeli nadzor nad evolucijo in jo uporabili za namene, ki človeštvu prinašajo največje koristi", so navedli na akademiji. Tlakovali so pot k proizvodnji čistejših novih materialov in biogoriv ter razvoju inovativnih terapij, so dodali.
Arnoldova nagrado prejme, ker je izvedla prvi nadzorovani razvoj encimov, to je proteinov, ki katalizirajo kemične reakcije. Te encime med drugim uporabljajo v proizvodnji biogoriv in zdravil, so zapisali na Twitterju.
S to metodo pospešujejo naravni proces evolucije, pri čemer lahko v enem proteinu umetno ustvarijo mutacije na izbranih ali pa vseh aminokislinah. Gre za več milijonov oziroma milijard kombinacij. To je ciklični postopek, v katerem se lahko čez več stopenj izboljšuje encime, ki so vrsta proteinov, in ustvari takšne, ki v naravi ne obstajajo, je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Dodal je, da se tovrstne encime uporablja predvsem v kemiji in farmacevtiki, kjer je treba pogosto zelo natančno izvesti kemijsko reakcijo z visokim izkoristkom. S temi encimi na primer reakcije ni treba opravljati pri visokih temperaturah, ampak lahko poteka v vodnem mediju pri navadni temperaturi, zaradi česar so reakcije zelo učinkovite. Poleg tega na primer ni treba uporabljati topil. Zaradi tega to tehnologijo označujejo za zeleno ali čisto.
"Hvala vsem! Obožujem to razumevajočo družbo. Pretresena sem," je na Twitterju zapisala 62-letna Američanka, ki je šele peta ženska s to nagrado v zgodovini podeljevanja. Nazadnje jo je leta 2009 prejela Ada Yonath.
Smith medtem nagrado prejme za razvoj metode fagni displej, ki je ena od vrst nadzorovanega razvoja proteinov. Za ta postopek je značilno, da na površini bakteriofaga, to je virusa, ki okuži bakterijo, predstavijo protein v več kopijah. Postopek omogoči, da se izbere fag, ki ima na površini protein oziroma protitelo, ki se najbolje veže na določen virus in ga nevtralizira. Protitelo lahko tako uporabijo za diagnostiko ali zdravljenje bolezni, kot je rak, je pojasnil Jerala.
79-letni ameriški znanstvenik je ob tem dejal, da je "mislil, da gre spet za šalo". "Bil sem zgolj prava oseba v pravem trenutku," je dodal Smith, ki je že v pokoju.
Winter je Smithovo metodo kot prvi uporabil za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Danes tako proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo toksine in delujejo proti avtoimunim boleznim, z njimi pa zdravijo tudi metastatske oblike raka.
"Šokiran sem in zadovoljen, vendar bolj šokiran," je ob tem povedal Winter. "Upam, da so pravilno izbrali," je dodal 67-letnik, ki deluje na univerzi v britanskem Cambridgeu,
Nobelovo nagrado za kemijo, ki so jo lani prejeli trije znanstveniki za razvoj krioelektronske mikroskopije, tj. revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah, bodo letošnjim prejemnikom podelili na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Arnoldova bo prejela polovico finančne nagrade v višini devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov), drugo polovico pa si bosta razdelila Smith in Winter.
Jerala je poudaril, da sta si evolucija encimov in fagni displej zaslužila Nobelovo nagrado, ker gre za tehnologiji, ki sta se dokazali v preteklih desetletjih in se tudi veliko uporabljata. Ob tem je opozoril, da znanstveniki še vedno ne razumejo, kako bi proteine umetno načrtovali, torej brez podlage naravnega procesa. Če bi sami znali dizajnirati najboljše proteine, bi namreč dizajnirali samo enega. Gre pa raziskovanje v smer, da bodo čez nekaj desetletij to počeli popolnoma racionalno, je dejal.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike. V petek bodo tradicionalno objavili ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir. Prihodnji ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo. Nagrajenca za književnost letos zaradi spolnega škandala v švedski akademiji izjemoma ne bodo razglasili.
