Kot so sporočili z ministrstva za javno upravo, se je ustavna pravica svobode izražanja leta 2003 začela uresničevati z zakonom, ki je sistematično uredil dostop do informacij javnega značaja in vsakemu javnemu organu naložil obveznost omogočiti tak dostop. Na ministrstvu so ob tem izpostavili pomembno delo Informacijskega pooblaščenca kot pritožbenega organa na področju dostopa do informacij.
Z novelami zakona je v 15 letih sledilo precej pomembnih premikov. Eno najpomembnejših je načelo javnosti vseh podatkov, ki so povezani z opravljanjem javnega uslužbenskega razmerja ali opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev, nato razširitev nabora zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ponovna uporaba podatkov in nenazadnje, uveljavitev proaktivne transparentnosti, ki vlogo javnih organov iz odzivanja na zaprosila za dostop do javnih informacij spreminja v vlogo samoiniciativnih ponudnikov informacij, so navedli na ministrstvu.
Slednje se odraža še v eni aktivnosti, ki jo izvaja ministrstvo, to je odpiranje podatkov javnega sektorja in vodenje nacionalnega portala Odprtih podatkov Slovenije-OPSI. Če je bila Slovenija leta 2003 med zadnjimi evropskimi državami, ki so sprejele zakon o dostopu do informacij javnega značaja, je 15 let pozneje med vodilnimi državami na področju odprtih podatkov javnega sektorja, po oceni Evropske komisije na 7. mestu med državami EU.
Na ministrstvu so izpostavili še Portal plač v javnem sektorju, ki vsem zainteresiranim omogoča vpogled v gibanje plač in nekatere druge stroške dela po vseh proračunskih uporabnikih in vseh delovnih mestih v javnem sektorju. Celovit pregled porabe javnega denarja prek javnih naročil zagotavlja aplikacija STATIST z objavljenimi vsemi oddanimi javnimi naročili v Sloveniji, ki se z vidika transparentnega prikaza porabe javnih sredstev dopolnjuje z aplikacijo ERAR. Transparentno prikazovanje porabe javnofinančnih sredstev za vse poslovne subjekte javnega sektorja pomembno prispeva k zmanjševanju kršitev oziroma nepravilne uporabe predpisov in drugih aktov, na podlagi katerih se financira delo zaposlenih v javnem sektorju, so prepričani na ministrstvu.
Informacijski pooblaščenec je letošnji svetovni dan pravice vedeti posvetil praznovanju 15. obletnice uveljavitve zakona in ob tem v Ljubljani pripravil strokovni posvet. Na spletni strani pa je objavil Vodnik po praksi Informacijskega pooblaščenca.
Ob svetovnem dnevu pravice vedeti je Informacijski pooblaščenec nagrado ambasador transparentnosti letos podelil oddaji Televizije Slovenija Tarča. Omenjeno nagrado vsako leto podelijo tistemu, ki s svojim aktivnim pristopom pomembno prispeva k ozaveščanju javnosti o pravici dostopa do informacij, so sporočili z Radiotelevizije Slovenija.
Svetovni dan pravice vedeti praznujemo 28. septembra vse od leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network.
