Študentska Hiša Srce je namenjena študentom - v nekaterih primerih tudi dijakom - s težjimi socialnimi in finančnimi okoliščinami, je za STA pojasnil koordinator Tilen Gorenšek. Običajno so to študenti, ki ne izpolnijo vseh pogojev za bivanje v študentskem domu ali imajo druge težave, zaradi katerih nimajo zagotovljene nastanitve. Nekateri se na njih obrnejo tudi zaradi sporov ali celo nasilja pod domačo streho.
Pri bivanju v hiši je po besedah Gorenška ključnega pomena, da so študenti odgovorni sami zase, da so v mirnem in nenapetem okolju ter so vsaj fizično odmaknjeni od okoliščin, ki negativno vplivajo na njihovo življenje. "S tem jim je omogočeno, da se postavijo na noge, da malo zadihajo in lažje ponovno začnejo," je dejal.
V Hiši Srce lahko omogočijo subvencionirano bivanje za obdobje od enega do dveh študijskih semestrov za do 12 študentov. Pri tem je ena soba prioritetno namenjena študentski družini. "Dvanajst mest se lahko hitro zapolni, po drugi strani pa opažamo, da se v zadnjih letih predvsem zaradi gospodarske konjunkture povpraševanje zmanjšuje," pojasnjuje Gorenšek. Ob tem je poudaril, da se študenti ponavadi na njih obrnejo, ko so izčrpali že vse druge možnosti. Študenti, ki bivajo v hiši, so sicer oproščeni plačila najemnine, plačati morajo le stroške bivanja, in sicer 50 evrov na mesec.
Predvsem socialno najbolj ogroženim študentom k dostojnemu študiju na ljubljanski univerzi pomaga tudi Fundacija Študentski tolar z denarno pomočjo, subvencioniranimi jezikovnimi in strokovnimi tečaji, športno vadbo, brezplačnim lektoriranjem diplomskih in magistrskih nalog ter brezplačno psihosocialno pomočjo, je za STA pojasnil Damjan Vinko s fundacije.
Glavna dejavnost fundacije, ki jo je leta 2006 ustanovila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, so programi nepovratne denarne pomoči. Te izvajajo prek razpisov, ki jih objavijo večkrat na leto. Študent tako lahko prejme enkratno denarno pomoč v višini od 350 do 550 evrov. Prejme lahko do dve pomoči na leto oz. do pet v celotnem obdobju njegovega študija.
Število prošenj se po besedah Vinka med leti razlikuje, v povprečju pa je v koledarskem letu v program vključenih med 300 in 500 študentov. V letih 2013 in 2014 pa so predvsem zaradi gospodarske krize imeli ogromen porast vlog. Takrat je bilo v programe fundacije vključenih okoli tisoč študentov.
Študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, lahko zaprosijo tudi za državno štipendijo, ki so namenjene kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov izobraževanja. Višina štipendije je odvisna od povprečnega dohodka v študentovi družini. K državni štipendiji se lahko dodelijo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov, pa tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Lani je državno štipendijo na mesec v povprečju prejemalo 16.334 študentov v povprečni višini 125 evrov, kažejo podatki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Povprečna višina državne štipendije se v zadnjih letih sicer niža, viša pa se število prejemnikov štipendije.
