c S

V Celovcu že 40 let deluje dvojezični vrtec Naš otrok

25.09.2018 13:29 Ljubljana, 25. septembra (STA) - V Celovcu že 40 let deluje dvojezični vrtec Naš otrok, kjer se vsako leto okoli 35 otrok spoznava s slovenščino in nemščino. Kot je v nagovoru ob predstavitvi celovškega vrtca v Ljubljani dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, daje dvojezičnost otroku možnost, da utrdi svoje znanje in ga krepi skozi igro.

Minister je opozoril, da je večjezičnih vrtcev premalo in da bi se lahko multikulturno dvojezičnost aktivneje podpiralo. "Dvojezičnost oplemeniti vsakega človeka," je dejal.

Ob delovanju vrtca Naš otrok je izrazil zadovoljstvo, da projekt uspeva, in obljubil okrepitev sodelovanja tudi med drugimi organizacijami Slovencev v tujini. "Gnezdo si lahko ustvarimo kjerkoli, trdnjava pa je samo ena," je še dejal.

Predsednica društva Naš otrok, ki upravlja z vrtcem, Marija Zdouc je spomnila na začetke vrtca pred več kot 40 leti, ko Slovencem na avstrijskem Koroškem ni bilo najlažje. Takrat se je v društvo organizirala skupina staršev, saj so želeli krepiti vzgojo otrok v obeh deželnih jezikih. Kmalu so ustanovili vrtec v prostorih Mohorjeve hiše v Celovcu.

Otroci, ki obiskujejo vrtec, prihajajo iz različnih jezikovnih okolij, med drugim celo iz Pakistana, pa je povedala tajnica društva Katarina Pajnič. "Vse več staršev odkriva pomen dvojezičnosti in to v najbolj rani otroški dobi," je dodala Zdoučeva.

V začetni fazi si predvsem prizadevajo, da otroku z občutkom približajo jezik, ki ga še ne zna, je pojasnila Pajničeva.

V vrtcu tako v približno enaki meri uporabljajo slovenski in nemški jezik, načeloma je vsak dan v tednu namenjen enemu jeziku. Vzgojiteljice praviloma pri uporabi ne mešajo jezikov, otroci pa imajo svobodno izbiro. V vrtcu gostijo različne slovenske kulturne skupine, dobro sodelujejo tudi z nekaterimi slovenskimi šolami.

Zdoučeva je danes na predstavitvi vrtca v okviru projekta Slovenski jezik med mladimi rojaki, ki ga organizira slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), še opozorila na slabo finančno stanje. Dejala je, da si pogosto pomagajo z zasebnimi prispevki, vsi člani društva pa delajo na prostovoljni osnovi, da ostane dovolj sredstev za kritje plač vzgojiteljic in drugih obveznih stroškov.