Izgradnja brezžičnih omrežij v vzgojno-izobraževalnih zavodih je po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport del Programa nadaljnje vzpostavitve IKT-infrastrukture v vzgoji in izobraževanju (Program SIO-2020), ki ga izvaja Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Arnes in se sofinancira iz evropskih sredstev (Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020).
Do leta 2020 je predvidena izgradnja brezžičnih omrežij na več kot 900 lokacijah vzgojno-izobraževalnih zavodov (osnovno in srednje šolstvo). Za izgradnjo brezžičnih omrežij je predvidenih 16,8 milijona evrov, od tega bo iz evropskih sredstev po navedbah ministrstva zagotovljenih 10,5 milijona evrov, 6,3 milijona evrov pa bodo zagotovili zavodi.
Poleg 473 zavodov, ki naj bi hitri internet dobili še letos, naj bi Arnes v letu 2019 izgradil brezžično omrežje še na 316 šolah, v letu 2020 pa na 140. Pri izgradnji brezžičnih omrežij šole prispevajo 37,5 odstotka sredstev, višina sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa znaša 62,5 odstotka, so za STA navedli v Arnesu, ki je gradnjo omrežij začel v juniju.
"Glavni gradnik računalniških brezžičnih omrežij (WiFi) so dostopne točke, ki so na eni strani fizično povezane v žično omrežje, na drugi strani pa preko radijskih valov povezujejo naprave uporabnikov, na primer prenosnike, tablične računalnike in mobilnike," so navedli.
Brezžična omrežja so zasnovana tako, da so dovolj zmogljiva in da v učilnicah omogočajo hkratno delo z različnimi odjemalci, kot so računalniki in tablice, tudi z multimedijskimi vsebinami. Hkrati omrežja, kot pravijo na Arnesu, zagotavljajo ustrezno varnost in omogočajo vključitev v globalni sistem izobraževalnega gostovanja eduroam, ki je uporabnikom na voljo v 89 državah sveta. Upravljanje z omrežji Arnesu omogoča avtomatski nadzor delovanja in nastavitev.
Slovenija sicer v primerjavi z ostalimi državami EU po računalniški opremljenosti šol po mnenju Arnesa sodi v "evropski kontekst". Marsikje v Evropi je v zadnjih letih pozornost usmerjena na informatizaciji šol in tudi na ustreznih vlaganjih. Primerjave je po njihovih navedbah težko izvajati, potekajo pa v tem času tudi v nekaterih drugih državah EU podobni projekti, kjer sodelujejo nacionalna izobraževalna in raziskovalna omrežja.
Poudarili so, da se pri nekaterih rešitvah v Evropi zgledujejo po njih, saj imamo v Sloveniji veliko znanja, pri drugih rešitvah pa si izmenjujejo informacije in izkušnje, ki so jih pridobili v tujini. Vzgojno-izobraževalni zavodi pa si verjetno vlaganj in znanja želijo v še večjem obsegu, so še dodali v Arnesu.
