Strokovni koordinator projekta in ravnatelj osnovne šole (OŠ) Koper Anton Baloh je na predstavitvi pojasnil, da se učitelji in drugi strokovni sodelavci v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih zadnje desetletje srečujejo z večjim številom otrok z drugačnim kulturnim in jezikovnim ozadjem od slovenskega.
V okviru projekta Izzivi medkulturnega bivanja 2016-2020 je kot odgovor na tovrstne izzive in poučevanje v medkulturnih razredih nastal predlog programa dela z otroki priseljenci, ki je namenjen ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je dejal Baloh. Dodal je, da je program sicer nastajal na 90 vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključenih v projekt.
Ne glede na vse izkušnje, ki so jih v zadnjih dveh letih pridobili, in zaključke, iz katerih so izhajali, je po njegovih navedbah jasno, da so ključni sprejemanje, pozitivna naravnanost do medkulturnosti na ravni šole, izobraževanje strokovnega kadra in povezovanje.
Osnovna šola Maksa Durjave v Mariboru je ena od šol, ki že dve leti izvaja projekt. Kot je izpostavila ravnateljica Jolanda Friš Lozej, so v tem projektu videli dodano vrednost, ki jim je v veliko pomoč pri vključevanju učencev priseljencev v vzgojno-izobraževalno delo. "Osnovni problem, s katerim se soočajo šole, je komunikacija, kajti ti otroci so po naši zakonodaji že takoj vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, ne glede na znanje slovenskega jezika," je poudarila.
Na šoli so po njenih navedbah ugotovili, da so učenci priseljenci bolj napredovali kot takrat, ko so se lani slovenskega jezika učili eno ali dve uri na teden. "Letos smo izvedli intenzivni tečaj slovenščine, kar omogoča velik napredek učenca v kratkem času," je dejala.
Dodala je, da so strokovni delavci, multiplikatorji v izobraževanje vključili tudi njihove matere, kar se je izkazalo za zelo spodbudno. S povezovanjem in sodelovanjem z nevladnimi organizacijami, priseljenskimi društvi in drugimi so v šoli po besedah Friš Lozejeve začrtali nadaljnje poti in strategije dela na področju medkulturnega sobivanja ob vključevanju priseljenskih družin ter večinskega prebivalstva.
V predlogu programa dela z otroki priseljenci med drugim predlagajo, da se tudi za otroke, ki se vključijo v šolo med letom, organizira začetno učenje slovenščine, da se v srednjih šolah nadaljuje z osebnim izobraževalnim načrtom, podaljša prilagoditev z dveh šolskih let na tri ter dodatno zaposli strokovnega delavca v azilnih domovih in povsod tam, kjer je večje število vključenih otrok priseljencev.
Predlog programa so predali ministrici za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Maji Makovec Brenčič, ki se je zahvalila ter izrazila veselje, da je svoj mandat zaokrožila z vsebino, za katero ve, da ne bo "obtičala v predalu, in bo našla pot v življenje".
