Koalicijski partnerji so se tudi javno že večkrat zavzeli za ukrepe za lažji prehod mladih na trg dela in zagotavljanje varnih oblik dela za mlade. Tako naj bi zavezo o zmanjšanju prekarnega dela med mladimi in spodbujanje rednih zaposlitev zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, kar v sindikatu Mladi plus podpirajo, opozarjajo pa, da ni jasno, na kakšen način bodo to dosegli, ali bodo denimo zaposlili več inšpektorjev, ki bi pregledovali delodajalce. Prekarno delo po mnenju predsednice sindikata Tee Jarc ne bi bilo tako obsežno, če bi dosledno spoštovali zakonodajo.
V koalicijski pogodbi se nameravajo zavzeti za zmanjševanje birokratskih ovir za mlade podjetnike in urediti nacionalno shemo pripravništev. Jarčevo ureditev sheme pripravništev veseli, poudarila pa je, da si v sindikatu želijo shemo plačanih pripravništev in da ni razvidno, kako jo bo vlada zagotovila, ali z ukinitvijo obveznih pripravništev ali z zagotovitvijo proračunskih sredstev za obvezna pripravništva. Prav tako pa pogreša denimo zaveze o kakovosti pripravništev.
Študentsko delo bi vključevalo malico in prevoz na delo
Pri urejanju področja študentskega dela nameravajo koalicijske stranke vanj vključiti pravico do malice in plačanega prevoza na delo pa tudi obvezno sklenitev pogodbe o delu. Jarčeva je spomnila, da je podoben predlog obravnavala že prejšnja vlada, a je bil pomanjkljiv, zato dvomi, da bi tokrat lahko bil sprejet. Kot je opozorila, lahko to samo še bolj normalizira prekarne oblike dela. Podobno je opozoril tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije Jaka Trilar, ki v primeru neobdavčenega plačila malice in prevoza vidi tudi možnost zlorab študentskih napotnic.
Tudi o nameri, da bi naloge posredovanja študentskega dela prevzel zavod za zaposlovanje, okrog 10 milijonov koncesij letno, ki jih zdaj dobivajo študentski servisi, pa bi preusmerili v sklad za štipendije, je iz sindikata Mladi plus in ŠOS slišati pripombe in dvome, da bi to tega prenosa lahko prišlo. Študentski servisi na leto izdajo milijon študentskih napotnic, zato bi se moral zavod za zaposlovanje prestrukturirati in zaposliti dodatno delovno silo, je dejala Jarčeva. Trilar in Jarčeva sta opozorila tudi, da ni jasno, ali bi v takem primeru zavod za zaposlovanje zalagal denar za študentsko delo v primeru neplačnikov, kot to počnejo študentski servisi.
Kot izziv si koalicijski partnerji postavljajo tudi višanje participacije mladih v družbi, zato nameravajo uvesti v srednje šole vsebine učenja o odgovornem in aktivnem državljanstvu. Prav tako pa nameravajo spodbuditi delovanje sveta vlade za mladino za aktivno sodelovanje in predloge pri oblikovanju predpisov s področja mladih.
Jarčeva pa opozarja, da zgolj posvetovanja z mladimi niso dovolj, da je potrebno načrtno soodločanje mladih. Pogreša krepitev mladinskega sektorja kot takega in več finančnih sredstev za delovanje mladinskih organizacij.
Najemniških stanovanj bi bilo v dveh mandatih 10.000
Na področju reševanja stanovanjske problematike mladih naj bi v koalicijsko pogodbo vnesli ukrepe, kot so razpisi stanovanjskega sklada, ki bodo dejansko prilagojeni za mlade in mlade družine ter zagotovitev pogojev za delovanje stanovanjskih zadrug, pri čemer bi stanovanjski sklad začel ponujati tudi možnosti za najem stanovanja s poznejšim odkupom.
Proračunska sredstva za stanovanja nameravajo do konca mandata dvigniti na 0,4 odstotka BDP, fond najemnih stanovanj pa predvidoma v dveh mandatih povečati na 10.000. Prav tako bi uvedli možnost poroštva države za stanovanjske kredite pri državljanih, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in imajo dohodek, ki je vezan na prekarno delo.
Jarčeva je ukrepe s področja stanovanj ocenila kot pozitivne, še posebej idejo o državnih poroštvih in najemnih stanovanjih. Opozorila pa je na problem, s katerim na razpisih težje uspejo mladi, ki v določeni občini nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, in pa mladi, ki še nimajo družine.
