Brezposelnost in razširjenost prekarnih oblik dela sta po opozorilih sindikata slabi tako za posameznike kot za celotno družbo, saj gre za ustvarjanje neenakosti, socialne izključenosti in za manjši potencial za razvoj posameznika ter družbe kot celote.
Mladi v Sloveniji se namreč še vedno srečujejo z visoko stopnjo brezposelnosti, pri tem pa so omenjenemu tveganju podvrženi tudi visoko izobraženi mladi. Poleg negativnih posledic, ki jih tovrstna situacija odseva predvsem v finančni nesamostojnosti brezposelnih, se mladi vse težje tudi osamosvojijo od staršev, težje ustvarijo lastno družino, napredujejo na osebnem in poklicnem področju in postanejo avtonomni, so opozorili v sindikatu.
Sama brezposelnost ima po njihovih navedbah izjemno negativen vpliv tudi na socialno izključenost/vključenost mladih, na njihovo samopodobo in mentalno zdravje.
Raziskava o položaju mladih na trgu dela, ki so jo letos izvedli v sindikatu, je pokazala, da skoraj polovica mladih (47 odstotkov) ne ve, do kdaj lahko na zavodu za zaposlovanje koristijo pravice kot mladi, tretjina pa jih je v času, ko so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, delala prek drugih oblik dela.
Kar tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, ni vedela, da so upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če so bili v zadnjem letu zaposleni devet mesecev. Prav tako tretjina ni vedela, kaj se zgodi z denarnim nadomestilom za primer brezposelnosti, če so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in v času prejemanja nadomestila delajo preko avtorske ali podjemne pogodbe.
Kar 84 odstotkov vprašanih tudi ni vedelo, kaj se zgodi, če zamudijo rok za oddajo prošnje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Da so v času prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti tudi obvezno zdravstveno zavarovani, pa jih je vedelo 80 odstotkov.
Raziskava je tudi pokazala, da je 27 odstotkov vprašanih že doživelo diskriminacijo na delovnem mestu, 73 odstotkov jih je zasledilo oglas, v katerem je bila jasna preferenca spola. Obenem je 21 odstotkov sodelujočih v raziskavi navedlo, da so jih na razgovoru za službo vprašali o načrtovanju družine, desetini vprašanih je delodajalec izjavil, da od njih pričakuje, da ne bodo imeli otroka.
Neprimernih opazk na delovnem mestu je bilo po rezultatih raziskave deležnih 54 odstotkov mladih, 39 odstotkov pa jih je doživelo spolno diskriminacijo.
Prav tako je raziskava pokazala, da 32 odstotkov vprašanih opravlja neplačano delo, 87 odstotkov bi jih bilo pripravljeno delati tudi na področju, za katerega se niso šolali, 80 odstotkov jih je pripravljenih delati na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo sami, 47 odstotkov pa bi jih bilo pripravljenih odpreti tudi lasten s. p., da bi dobili delo.
Dejansko je 55 odstotkov vprašanih tudi delalo na področju, za katerega se niso izšolali, 42 odstotkov pa jih po rezultatih ankete dela na delovnem mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo, kot jo imajo sami.
V sindikatu Mladi plus so raziskavo opravili v dveh delih, in sicer od 5. decembra 2017 do 20. februarja 2018 ter od 8. februarja do 29. marca letos. V prvem delu je sodelovalo 354 mladih, v drugem delu pa 255 mladih, še piše v sporočilu.
