V projektu, ki ga izvajata Univerza v Ljubljani in Zavod 404, se je povezalo okoli 100 študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani, in sicer Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo. Danes jih je še vedno dejavnih okoli 25, so člani ekipe pojasnili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Jadrnica, ki po navodilih organizatorja v dolžino ne sme meriti več kot 2,4 metra, bo morala kljubovati vsem vremenskih razmeram. Za pot bo predvidoma potrebovala tri mesece. Ker pa časa poti čez Atlantik ne morejo natančno napovedati, bodo morali najti inovativen način za zagotavljanje energije jadrnice po celotni poti. Pri tem si bodo pomagali s sončnimi celicami.
V okviru Microntrasat Challenge, ki sta ga leta 2005 začela Mark Neal z univerze v Aberystwythu in Yves Briere s francoskega inštituta ISAE, je jadrnico poskušalo izdelati že okoli 20 svetovnih univerz. Najuspešnejša je doslej prišla do polovice poti.
Slovenska ekipa želi z jadrnico opraviti celotno pot, zato so kar največji dovršenosti plovila namenili veliko pozornosti. Kot je pojasnil Anže Nunar, je izdelava plovila prav zato trajala tako dolgo, saj so želeli jadrnico opremiti z najboljšimi možnimi deli.
Študenti so morali poiskati rešitve na različnih področjih od načrtovanja poti do konstrukcijskih in drugih tehničnih izzivov. Enega ključnih izzivov pri izdelavi jadrnice so po besedah študenta fakultete za elektrotehniko Mihe Štampka predstavljali aktuatorji. Gre za pretvornike, ki sprejmejo signal in ga pretvorijo v dejanje. Veliko dela so imeli med drugim tudi s krmilom in izdelavo različnih kalupov.
Plovilo je izdelano iz steklenih vlaken, njegova trda krila pa so prepletena iz karbona. Premikanje kril in krmiljenje uravnava mikroračunalnik. Na jadrnici bo vgrajen tudi navigacijskim modul, ki bo prek telemetrične enote pošiljal podatke o legi in stanju sistemov na jadrnici v realnem času.
Če bi bilo z jadrnico med potjo kar koli narobe, ekipa nima možnosti, da bi kakor koli posegala vmes. Kot je pojasnil direktor Zavoda 404 in eden od mentorjev Rok Capuder, so vse jadrnice, ki so doslej odpovedale, sicer našle ribiške ladje in jih vrnile na kopno.
Capuder sicer v projektu vidi priložnost, da mladi izkoristijo svoje znanje in ustvarjalnost. "Mladi so zelo kreativni, a jim včasih manjka prostora, da to kreativnost udejanjijo," je dejal.
Današnjega dogodka se je udeležil tudi dekan fakultete za strojništvo, ki ga je gostila, Mitjan Kalin, ki sodelovanje študentov v mednarodnem izzivu zelo pozdravlja. "Takšni projekti so več kot dobrodošli," je poudaril.
