V katalogu so navedli simptome, ki naj bi zdravnikom in drugim, pomagali postaviti diagnozo, da igranje ni več le način preživljanje prostega časa. Odvisniki od računalniških iger tako med drugim prilagodijo svoj življenjski slog glede na potrebo igranja iger, čeprav ima to negativne posledice. Tovrstno obnašanje pa mora trajati več kot leto, da se lahko klasificira kot odvisnost.
Odvisniki izgubijo nadzor, v tem primeru ne morejo nehati igrati, osredotočeni so le na igro in izključujejo vse drugo okoli sebe. V skrajnih primerih se niti ne premaknejo stran od ekranov ter posledično prenehajo obiskovati šolo, izgubijo službo in se socialno izolirajo od bližnjih, ki niso del igralne skupnosti.
Glede na dosedanje ugotovitve WHO je večina odvisnikov mladih moških, veliko še najstnikov.
Razlogi za razvoj zasvojenosti se ponavadi skrivajo drugje in niso zgolj posledica tega, da posameznik rad igra računalniške igre. Velikokrat se prekomerno igranje pojavi pri posameznikih, ki imajo težave na različnih življenjskih področjih in številne možnosti za uspeh v videoigri, ki lahko nadomeščajo neuspeh na različnih področjih realnega življenja, predstavljajo dobro podlago za razvoj zasvojenosti, so danes še sporočili iz mariborskega Centra Šteker, kjer med drugim nudijo brezplačno podporo in svetovanje s tega področja.
Pri Centru Štekar svetujejo, da naj posameznik poišče pomoč, če izgublja stik z realnostjo in namesto, da se druži s pravimi prijatelji, preživlja čas na spletu ob druženju z virtualnimi prijatelji, postaja apatičen in daje prednost igri pred resničnim življenjem.
Center je oblikoval tudi poseben program s področja podpore in pomoči mladim pri prekomerni rabi interneta, v okviru katerega izvajajo različne dejavnosti na področju preprečevanja prekomerne rabe interneta med mladimi. Pomoč in svetovanje lahko koristijo tako mladi kot starši, so še sporočili.
Na svetu sicer okoli 2,5 milijarde ljudi igra elektronske igre, bodisi na računalniku, spletu ali telefonih. Odvisnost pa prizadene le manjši delež, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Industrija z računalniškimi igrami je lani prinesla 108 milijard dolarjev dobička. Skoraj 40 odstotkov dobička so dobili na račun vzhodnoazijskih držav, kot sta Kitajska in Južna Koreja. Pomembnejši trgi so še ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija.
Tako industrija kot nekateri strokovnjaki nasprotujejo uvrstitvi odvisnosti od računalniških iger na seznam duševnih bolezni, češ da primanjkuje znanstvenih dokazov.
WHO je v prenovljeni katalog sicer prvič uvrstil tudi motnjo kopičenja, ko posamezniki kompulzivno kopičijo razne stvari in šaro, ter priznal pomen tradicionalne medicine. S seznama duševnih bolezni pa je umaknil transspolnost.
Organizacija je tokrat prvič po 90. letih minulega stoletja prenovila katalog bolezni, poškodb in vzrokov smrti, novi dokument pa vsebuje več novih poglavij. Med njimi je tudi poglavje o spolnem zdravju.
Novi katalog bodo članicam ZN v potrditev predložili na naslednji svetovni zdravstveni skupščini v Ženevi maja prihodnje leto. Če ga bodo sprejele, bo v veljavo stopil s 1. januarjem 2022.