Javni prehranski obrati po besedah Podgorška porabijo najmanj 200 milijonov evrov za prehranske izdelke letno. "Z obstoječim sistemom žal podpiramo tuja kmetijska gospodarstva, ki se načrtno lotevajo nizko cenovne pridelave hrane, ki je kakovostno izjemno vprašljiva. Nizko cenovna hiperprodukcija je na koncu dejansko slaba za potrošnika," je pojasnil.
Sicer je Podgoršek poudaril, da v Sloveniji jemo varno hrano. Pojasnil je, da na primer v živinoreji uporabimo najmanj antibiotikov v Evropi.
Kakovostna lokalna hrana ni vedno dražja, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi. Kot primer je direktor Doma starejših Ljubljana Šiška Simon Strgar pojasnil, da iz cenejše hrane lahko nastane veliko odpada. Šoltes pa je prepričan, da je "treba je spremeniti razumevanje cene in vrednosti". Dodal je, da ima hrana učinke tudi na kakovost življenja, zdravje in posledično stroške zdravljenja.
Šoltes in Podgoršek sta predstavila pobudo, da bi se pot od lokalno pridelane hrane do javnih ustanov, kot so vrtci, šole, domovi za starejše in bolnišnice, skrajšala. Predlagala sta, da se naročanje hrane izvzame iz sistema javnega naročanja. "Globalizacija ima lahko pozitivne učinke, pri hrani pa se je izkazalo, da je prej ovira kot prednost, zlasti za lokalne proizvajalce in potrošnike," je povedal Šoltes.
