Prvega kroga volitev prejšnji teden se je udeležilo 13 odstotkov volilnih upravičencev, od študentov le štirje odstotki. Oplotnik in Kačič se strinjata, da je prav, da so z nedavnimi spremembami načina volitev uvedli volilno pravico vseh študirajočih na univerzi, medtem ko so bili ti na prejšnjih volitvah zastopani le z glasovi elektorjev. Po Oplotnikovih besedah je to velika sprememba, ki je ni mogoče na hitro ponotranjiti, ampak jo je treba študentom ustrezno približati. "Sprememba statuta je prvi kamenček v mozaiku," je dejal.
Kačič vidi nizko volilno udeležbo kot posledico "nizke kulture pripadnosti univerzi", ki se kaže tudi na majhni obiskanosti drugih dogodkov na univerzi. "Novi rektor mora posvečati več pozornosti gojenju te pripadnosti. Začne se pri osebnem zgledu in jasnem stališču, kakšni vzorci obnašanja so na univerzi sprejemljivi in kateri ne," je prepričan.
V prvem krogu volitev je prejel Oplotnik 19 in Kačič 25 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev. Ostala kandidata Jernej Turk in Niko Samec sta po izgubljeni bitki izrekla podporo Oplotniku, s katerim sta del sedanje ekipe prorektorjev univerze.
To po besedah sociologinje Marine Tavčar Krajnc, ki je s filozofom Borisom Vezjakom vodila današnji pogovor na sedežu univerze, ni sporno. Je pa sporno, da je Turk podporo utemeljil s pričakovanim ohranjanjem "vpliva" njegove fakultete na univerzi, saj naj bi bile načeloma vse članice univerze enakopravne.
Oplotnik je zanikal, da bi sklepal kakršne koli kupčije s posameznimi fakultetami. "Verjamem, da sem s svojim dosedanjim delom, še posebej v zadnjem obdobju na rektoratu, dokazal, da nisem pristranski. Vedno sem poskušal delovati v dobro vseh fakultet," je poudaril.
Kačič je takšen razplet dogodkov pred drugim krogom volitev pričakoval. "Kandidiral sem prav zato, da se s takšnimi nesprejemljivi vzorci obnašanja na naši univerzi prekine," je zatrdil.
V svojem volilnem programu postavlja na prvo mesto prizadevanja za uvedbo sistemskih sprememb, kot je na primer pasovno financiranje javne službe na področju visokega šolstva.
Oplotnika, ki je bil tesen sodelavec dosedanjega rektorja Igorja Tičarja, pa se je oprijela oznaka zagovarjanja kontinuitete dela na univerzi, a to po njegovih besedah ne pomeni, da si ne bo prizadeval za odpravo neustreznosti in napredek. "Nujnost sistemskih sprememb je zame samoumevna. Sam sem se v volilnem programu osredotočil na to, kar lahko naredimo sami znotraj univerze," je povedal in med svojimi cilji navedel večjo vpetost univerze v mednarodno okolje in ureditev statusa vseh članic univerze.
Ker mu kritiki očitajo neustrezno ukrepanje po aferah, ki so zaznamovale Tičarjev rektorski mandat, pa je poudaril, da je vsako neprimerno ravnanje na univerzi "treba ustrezno sankcionirati, a nikakor ne zgolj na podlagi medijskega linča".
Novega akademskega starešino je treba izvoliti po tistem, ko je bil dosedanji rektor Tičar prisiljen predčasno zapustiti funkcijo zaradi odhoda v pokoj.
