c S

Bruselj predlaga krepitev proračuna za raziskave in inovacije po letu 2020

08.06.2018 08:22 Bruselj, 07. junija (STA) - Evropska komisija je danes predstavila predlog okrepljenega proračuna za program za raziskave in inovacije Obzorje po letu 2020, ki uživa poleg programa študentske izmenjave Erasmus vsesplošno podporo v EU. Komisar Carlos Moedas želi okrepiti prepoznavnost evropske znanosti z "misijami" po vzoru Kennedyjevega govora o človeku na Luni.

Obzorje in Erasmus sta v Bruslju pogosto izpostavljena kot edina obstoječa programa, ki se lahko v zahtevnih pogajanjih o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 nadejata povišanja sredstev.

Komisar je danes predlagano krepitev proračuna za Obzorje opisal kot "sploh največje zvišanje v absolutnem smislu".

Za Obzorje je v sedanjem finančnem obdobju 2014-2020 namenjenih 77 milijard evrov. Če se odšteje delež za Združeno kraljestvo, je to 67 milijard evrov, tako da komisija predlaga povečanje s 67 milijard na 100 milijard evrov, je danes pojasnil Moedas.

To so bruseljski izračuni, pri katerih komisija v nasprotju s prakso v preteklosti tokrat uporablja številke v tekočih cenah, pri katerih se upošteva učinek inflacije in so tako višje od številk v stalnih cenah, ki so se sicer običajno uporabljale.

Komisija po številnih neuradnih ocenah namerno povzroča zmedo z uporabo številk v tekočih cenah in ustvarjalnim upoštevanjem učinka brexita ter tako manipulira in onemogoča primerjave.

Za Obzorje torej komisija predlaga nekoliko manj kot 100 milijard evrov v tekočih cenah oziroma 87 milijard evrov v stalnih cenah iz leta 2018.

Komisar Moedas je izpostavil tri področja ukrepanja, ki se bodo financirala s temi sredstvi: temeljne znanstvene dejavnosti, kjer ostaja vse po starem, soočanja z globalnimi izzivi in industrijsko konkurenčnostjo, kjer se uvaja nov način razmišljanja, ter inovacij, kjer se napovedujejo korenite spremembe.

Za uspešnejše soočanje z globalnimi izzivi komisija predlaga svež pristop - "znanstvene misije", ki naj bi okrepile prepoznavnost evropskih prizadevanj v javnosti, kar je razumeti kot konkreten poskus približanja EU državljanom. Takšna "misija" bi lahko bil na primer boj proti raku ali oceani brez plastike.

Gre za to, da se ljudem s preprostimi besedami pojasni, kaj počne EU. Na primer, kot je nekdanji ameriški predsednik John Kennedy dejal, da želi človeka na Luni, je ponazoril komisar.

Kennedy je v govoru leta 1962 s slavnimi besedami "we choose to go to the Moon" prepričeval Američane o podpori programu Apollo s ciljem pristanka človeka na Luni, ki je bil uresničen sedem let pozneje.

Na področju inovacij pa prinaša Obzorje korenite spremembe - namesto pristopa od zgoraj navzdol komisar inovatorjem obljublja pristop od spodaj navzgor, torej bolj proste roke.

Predvidena je vzpostavitev Evropskega sveta za inovacije ter storitev "vse na enem mestu" za prenos najobetavnejših in prelomnih tehnologij iz laboratorijev v tržno uporabo ter pomoč podjetjem pri nadgrajevanju njihovih zamisli, izpostavljajo v Bruslju.

Čeprav v komisiji izpostavljajo veliko ambicijo in povečanje sredstev za Obzorje, v Evropskem parlamentu zahtevajo več. Tako v najvplivnejši skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), kot v drugi največji skupini, evropskih socialdemokratih (S&D), so danes za Obzorje zahtevali najmanj 120 milijard evrov.