Strategija dolgožive družbe poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju, je na današnjem posvetu Od staranja k dolgoživosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) dejal v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle.
Če se bo v Sloveniji nadaljeval sedanji trend gospodarske rasti, bo po njegovem opozorilu kmalu premalo delovne sile, medtem ko je v skupini, starih od 55 do 64 let, zdaj zaposlenost nizka. Nižja je le še v Luksemburgu, na Hrvaškem in v Grčiji, kjer je najnižja, je spomnil.
Po njegovih besedah je še veliko prostora tudi na področju vseživljenjskega učenja. Bolj se človek stara, manj je vključen v vseživljenjsko učenje, je povedal.
Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je bil kritičen do tega, da zakon o dolgotrajni oskrbi še ni sprejet, čeprav ga pripravljajo že več let. Sicer pa je menil, da bo treba najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj sploh pomagati starejšim. "Odgovor na to vprašanje danes ni samoumeven, medtem ko je v posameznih obdobjih v preteklosti bil," je opozoril.
Vladna strategija premalo govori o socioloških konceptih, pa je menila Mirjana Ule s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Problemi, ki se pojavljajo v družbi, po njenih besedah niso povezani le s posameznimi življenjskimi obdobji, ampak s prehodi, denimo s prehodom iz izobraževanja v zaposlitev, iz stanovanja staršev v svoje stanovanje in iz primarne družine v družino, ki si jo posameznik ustvari sam. Ukrepi bi morali biti po njeni oceni usmerjani zlasti v lajšanje teh prehodov.
V centru za preučevanje družbene blaginje fakultete za družbene vede opozarjajo, da so starejši zelo raznolika skupina ljudi z različnimi željami in potrebami. Po mnenju Matica Kavčiča iz centra je nujno zagotoviti primerne delovne pogoje za vse oskrbovalce starostnikov, pa naj bodo formalni ali neformalni. Prav tako je treba po njegovem mnenju končnemu uporabniku zagotoviti celostno oskrbo s poenotenjem vrste in stroškov oskrbe ne glede na kraj bivanja.
Zaslužni profesor na fakulteti za organizacijske vede v Kranju Jože Gričar verjame v pomen vključevanja starejših prek interneta. Predstavil je Slovensko omrežje e-Seniorjev, ki združuje starejše od 55 let, ki jih zanima srebrna ekonomija in razvoj na tem področju. Po njegovem opozorilu morajo biti elektronske storitve prijazne uporabniku, kar velja tudi za storitve pokojninskega zavoda in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Sodelujoči v omrežju so se z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že povezali, še v tem tednu imajo sestanek tudi z zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Akademik Marjan Kordaš pa je izpostavil pomen motivacije. "Če ne bomo motivirali ljudi, ne bo rezultata," je poudaril. "Strategija dolgožive družbe na motivaciji stoji ali pade," je posvaril. Tako na temelju znanstvenih dognanj kot iz svojih izkušenj pa je poudaril velik pomen, ki ga ima za človeka gibanje. "Gibanje pomaga vzdrževati zdravje, prihranki pa so ogromni," je zatrdil.
