Volilna kampanja je potekala mirno, brez afer, kakršna je bila na primer na prejšnjih volitvah marca 2015, ko je razkritje podatkov o visokih avtorskih honorarjih enega od kandidatov za rektorja odločilno vplivalo na končni rezultat.
Letošnje dogajanje na univerzi je nekoliko razgibala le vest nekaj dni pred volitvami, da so kriminalisti vložili kazensko ovadbo zoper bivše vodstvo univerze zaradi domnevnega šikaniranja enega od zaposlenih na delovnem mestu. Zadeva se nanaša na očitke o mobingu in spolnem nadlegovanju na rektoratu pred dvema letoma, ki so močno zaznamovali Tičarjev rektorski mandat.
Vsi štirje kandidati za rektorja so v soočenjih in predstavitvah ponavljali zavzemanje za moralne vrednote in spoštovanje vseh zaposlenih na univerzi. V napovedih konkretnih ukrepov zoper kršitve pa so bili previdni in opozarjali na nujnost spoštovanja zakonodaje. Še najbolj oster je bil Kačič, ki ni del sedanje ekipe na čelu rektorata.
Podobno so se odzvali na vest o ovadbi. "Menim, da so ravnanja, ki so vodila v takšne medsebojne odnose na rektoratu, nedopustna, tako s strani storilca kot tudi s strani vodstva univerze, na čelu z rektorjem univerze, ki so takšno ravnanje dopuščali oziroma ga tolerirali," je za STA povedal Kačič. "Domnevna storilca kaznivega dejanja ne moreta več opravljati vodstvenih položajev ter ostati na delovnih mestih glavne tajnice in pomočnika glavnega tajnika in je treba ukrepati glede na zakonske možnosti, ki jih daje delodajalcu zakonodaja," je dodal.
Oplotnik, ki po odhodu Tičarja vodi univerzitetne posle, je spet previdnejši. "Če mi bo zaupan mandat rektorja, bom ravnal v skladu s pristojnostmi, ki mi jih nalaga zakon, statut in ostali akti naše univerze, ter storil vse, da se odpravijo krivice, ki so bile morebiti storjene, pri čemer pa bom pazil, da se ob tem ne povzročijo nove krivice," je dejal.
Po napovedih bo v primeru izvolitve za rektorja predlagal, "da se domnevno ovadeni osebi do konca formalnih postopkov pristojnih organov umakneta iz položajev, ki jih zasedata, pri čemer pa je posebej pomembno tudi to, kako bo v nadaljnjem postopku postopalo okrožno državno tožilstvo, ki oceni, ali so izpolnjeni pogoji za pričetek kazenskega postopka ali ne".
Samec na vprašanja STA v zvezi z ovadbo ni odgovoril, Turka pa najbolj skrbi čas vložitve ovadbe, ki po njegovih ocenah ni naključen. "Te ovadbe bi se namreč lahko vlagale precej pred volitvami rektorja oziroma po njih," je prepričan.
"Moj celoten program kandidature za rektorja temelji na zavezanosti moralnim normam in etičnim standardom, osebnemu zgledu in poštenosti... Na tem mestu zato tudi ne želim komentirati stvarnih razlogov in vzgibov ljudi, ki vlagajo te kazenske ovadbe kot po tekočem traku, oziroma njihovo (ne)upravičenost ter morebitne posledice za tega ali onega. Namesto tega lahko zgolj zapišem, da mi je zaradi vsega tega dogajanja enostavno nerodno," je dodal.
Vsi štirje kandidati so v svojih predstavitvah in soočenjih izpostavljali nujnost stabilizacije finančnega položaja in po vrsti afer umiritev razmer na univerzi. Kačič, ki prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kot eno svojih prvih nalog v primeru izvolitve za rektorja izpostavlja "izgradnjo akademske skupnosti v smislu negovanja kulture dialoga in visokih standardov etike in moralnih norm".
Turk s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede med drugim napoveduje usklajen prostorski razvoj vseh članic in prizadevanja za višanje števila študentov na univerzi, Samec, ki izhaja s fakultete za strojništvo, pa prizadevanja za boljšo opremljenost fakultet za raziskovalno dejavnost in vzpostavitev modela organiziranega pridobivanja projektov. Oplotnik z ekonomsko-poslovne fakultete je na prvo mesto postavil skrb za zadovoljstvo vseh zaposlenih na univerzi, njeno večjo vpetost v okolje in mednarodno prepoznavnost.
Večina kandidatov je vložila kandidaturo za rektorja s podporo senatov matičnih fakultet, medtem ko je kandidaturo Kačiča podprlo 30 visokošolskih učiteljev.
Volitve bodo prvič potekale po novem sistemu, kar pomeni, da je desetkrat več volilnih upravičencev kot na prejšnjih volitvah. V skladu z lanskimi spremembami statuta univerze namreč po novem volijo rektorja vsi zaposleni na univerzi in študenti, medtem ko so prej imeli to pravico le pedagoški delavci in del študentov.
Letos bo tako lahko svoj glas oddalo nekaj več kot 15.000 ljudi, a imajo njihovi glasovi različno vrednost. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci prispevajo 60 odstotkov glasov, študenti in ostali delavci pa po 20 odstotkov vseh glasov. Ker je za zmago potrebna absolutna večina glasov, je zelo verjeten drugi krog 13. junija.
