S projektom, za katerega bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do konca leta 2021 namenilo 4,2 milijona evrov, želijo omogočiti, da bi mladi s posebnimi potrebami prišli do potrebnih kompetenc, da bi bilo boljše njihovo približevanje trgu dela. Prav tako želijo spodbuditi njihovo socialno vključenost ter spodbuditi strokovne osebe v izobraževalnih institucijah in starše oz. skrbnike, da bi čim prej te mlade aktivirali.
Kot je na novinarski konferenci poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je treba k tem mladim pristopiti že v času šolanja in jim tudi omogočiti kontakt z delodajalci, ki so jih pripravljeni sprejeti v svoje delovno okolje.
Kot je opozoril predstavnik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Karl Destovnik, ki tudi vodi ta projekt, velika večina mladih s posebnimi potrebami namreč po končanem šolanju ostane doma. Nekateri se prijavijo v evidenco zavoda za zaposlovanje, drugi se vključijo v proces zaposlitvene rehabilitacije, redki pa se zaposlijo. Med brezposelnostjo pa izgubijo temeljne sposobnosti zaposljivosti. Na leto sicer pride na trg dela med 900 do 1000 mladih s posebnimi potrebami.
V projekt nameravajo vključiti okoli 2100 mladih, starih do 29. let, ki imajo motnje v duševnem razvoju, so slepi ali slabovidni, gluhi ali naglušni, gibalno ovirani, imajo dolgotrajno bolezen, motnje avtističnega spektra ali čustvene in vedenjske motnje. V projekt bodo vključeni za obdobje od pol leta do dveh let.
Letos so v projekt vključili že 174 mladih s posebnimi potrebami, predvsem na vzhodu Slovenije, kjer so po besedah Destovnika bistveno bolj dovzetni za pomoč kot na zahodnem delu države. Največ mladih, ki so že vključeni, je v osnovnih šolah za osebe s prilagojenim programom.
Tako so v osnovi projekta kontaktirali tiste šole, kjer so otroci in mladi s prilagojenimi potrebami in bi jih lahko vključili v projekt. Največja težava pa je priti do tistih mladih, ki so že končali izobraževanje, niso prijavljeni na zavod za zaposlovanje in so torej zunaj sistema. Do njih pristopajo na podlagi dveh predhodnih projektov, in sicer prek invalidskih in starševskih organizacij.
Sicer pa je ta štiriletni projekt osnovan tako, da bi rešitve v prihodnje lahko postale sistemske na področju socialnega vključevanja.
