Država bi morala univerzo statusno ločiti od osnovnih in srednjih šol, zaposlene izvzeti iz sistema javnih uslužbencev in univerzam v celoti prepustiti odločanje o zaposlovanju in plačevanju kadrov, številu študijskih mest, pogojih za vpis, normativih, volitvah rektorjev in dekanov ter vsem drugem, kar spada pod univerzitetno dejavnost. Te in vrsto sorodnih predlogov je najti v pobudi za ustavno presojo zakona o visokem šolstvu, ki sta jo prejšnji teden v postopek pri državnem svetu vložila državna svetnika, je poročal današnji Dnevnik.
Odločitev, da univerze sprožijo ustavno presojo zakona o visokem šolstvu, je lani sprejela rektorska konferenca. Kot poroča časnik, univerzitetne skupnosti in sindikati zanjo vse doslej niso vedeli. Pobudo za državni svet je vsebinsko sestavila pravna služba državnega sveta, osnova zanjo pa je bilo pravno mnenje, ki so ga konec lanskega leta izdelali Ciril Ribičič, Franc Grad in Boštjan M. Zupančič.
Avtorji analize izhajajo iz 58. člena ustave, ki določa, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. To pomeni, pravijo, da slovenske javne univerze samostojno, brez posegov države odločajo o svoji organiziranosti in delovanju in da univerzitetna avtonomija ni vezana na noben zakon ali pogoj. Država pa ravna škodljivo in protiustavno, če univerzo statusno izenačuje z osnovnošolskim ali srednješolskim izobraževanjem, so zapisali avtorji analize.
Kot še poroča Dnevnik, so do pobude za ustavno presojo zakona kritični predstavniki visokošolskih sindikatov, ki so rektorje pozvali k preklicu pobude.
Če in ko bo državni svet potrdil pobudo svetnikov, bo zahtevo za ustavno presojo zakona lahko neposredno naslovil na ustavno sodišče. To je ključni razlog, da se pobuda univerz uresničuje na ta način. Če bi se namreč te želele same obrniti na ustavno sodišče, bi prej morale izčrpati vse druge pravne možnosti, kar bi bila dražja in zamudnejša pot.