Slovenska šolska zakonodaja določa, da mora predmetni učitelj poučevati zgolj tiste predmete, za katere je strokovno usposobljen. A se je v preteklih letih izkazalo, da zaradi mreže šol, predvsem manjših in podružničnih šol, kjer ni veliko učiteljev, vzgojno-izobraževalnega dela ni mogoče organizirati brez možnosti, da učitelj določeno število ur poučuje tudi predmet, za katerega ni strokovno usposobljen.
Leta 2003 je bila tako sprejeta sprememba zakonodaje, ki je določila, da lahko učitelj učno obveznost dopolnjujejo tudi s poučevanjem predmetov, za katere ni povsem strokovno usposobljen. Sprva je bil konec začasne ureditve predviden 1. septembra 2010, obseg dopolnjevanja učne obveznosti strokovnega delavca pa ni smel presegati 40 odstotkov predpisane obveznosti. Novela iz leta 2009 je zaradi ugotovitev, da prilagoditev na novi sistem terja več časa, omenjeni ukrep podaljšala do septembra 2015.
Leta 2015 so zaradi še vedno obstoječe potrebe po kadrovskih prilagoditvah ukrep podaljšali še do konca šolskega leta 2017/18, hkrati pa določili postopno zmanjšanje možnosti dopolnjevanja tako, da se je dovoljeni obseg zmanjšal z največ 40 odstotkov v šolskem letu 2015/2016 na največ 20 odstotkov v šolskem letu 2017/2018. Z šolskim letom 2018/2019 pa dopolnjevanje več ne bo mogoče.
Zato so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že pred enim letom pripravili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi možnost dopolnjevanja učne obveznosti podaljšali do šolskega leta 2022/2023 (dopolnjevati bi bilo mogoče največ 20 odstotkov obveznosti), a ta zaradi proceduralnih razlogov (prednost je namreč imela novela istega zakona, ki je sledila odločbi ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol), ni bila pravočasno uvrščena na sejo državnega zbora.
Kot vse kaže, možnosti, da bi DZ predlog novele obravnaval še preden mu poteče mandat, praktično ni, zato bo morala novela počakati na naslednji sklic DZ. Slednje pomeni, da bo predlog novele morala najprej znova potrditi vlada in ga nato poslati v DZ, kar glede na dolgotrajen postopek sestavljanja vlade pomeni, da novele najverjetneje ne bo mogoče sprejeti pred začetkom novega šolskega leta.
Slednje pa bo za določene šole pomenilo težave, saj bodo nekateri učitelji ostali brez zadostne učne obveze, na drugi strani pa bodo morale šole kadrovsko nadomestiti poučevanje predmetov, ki so jih do zdaj poučevali ti učitelji.
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da se težave zavedajo in se pripravljajo na to, da vsaj nekaj mesecev novega šolskega leta dopolnjevanje učne obveznosti z neustrezno smerjo izobrazbe ne bo mogoče. Kot so pojasnili za STA, nameravajo težavo razreševati od šole do šole, "vsekakor pa prednostno in v dialogu s šolami in sindikati".
