Lanski absolutni zmagovalec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike Aleksej Jurca, ki je pri 17 letih kot prvi Slovenec osvojil lovoriko absolutnega zmagovalca na katerikoli olimpijadi iz znanja, je že v zgodnjem otroštvu pokazal svoj talent za naravoslovje in tehniko. Po načrtih je sestavljal igralne konstrukcijske komplete in pri petih letih samostojno programiral robotski vmesnik. Njegova starša sta vedela, da je to zunaj okvirjev in kriterijev, sistem pa Aleksejeve nadarjenosti ni prepoznal tako zgodaj.
"V okviru zdravstvenega varstva smo sicer bili vabljeni na obisk pri psihologinji, ko je bil Aleksej star tri leta. Vendar ta obisk ni pokazal ničesar. Testiranje pri treh letih je zasnovano tako, da preverja, če ustrezaš kriterijem. Če ne ustrezaš, dobiš odločbo in te pošljejo v zavod, če ustrezaš, si normalen in greš v osnovno šolo," je pojasnil Aleksejev oče.
Aleksejevo nadarjenost sta tako prva prepoznala njegova starša in zaradi tega v sklopu priprav na vpis v šolo tudi obiskala več osnovnih šol v bližini, da bi izbrala takšno, ki bi bila za njunega sina najbolj primerna - s katero bi lahko sodelovali in v kateri bi se otrok dobro počutil. Psihologinja na izbrani šoli je Alekseja še pred vstopom v šolo poslala na ljubljanski svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, kjer se je srečal s specialno pedagoginjo in psihologinjo, na podlagi strokovnega mnenja pa nato preskočil prvi razred in odšel neposredno v drugega.
Prvi obisk pri psihologinji pri treh letih je bil torej obvezen in ni dal nobenih rezultatov, drugi obisk pri petih letih pa je v sistemu neobičajen, a je pomenil prvo uradno potrditev Aleksejevih sposobnosti, se spominja oče mladega talenta.
V slovenskem izobraževalnem sistemu se število prepoznanih nadarjenih sicer veča. V šolskem letu 2005/06, preden je v šolo vstopil tudi Aleksej, so v osnovnih šolah kot nadarjene prepoznali nekaj manj kot 9700 učencev, kar je 5,8 odstotka učencev, desetletje pozneje pa se je število skoraj podvojilo, in sicer je bilo kot nadarjenih prepoznanih 18.700 učencev (10,9 odstotka), so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje.
V osnovnih šolah delo z nadarjenimi poteka v skladu s konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci devetletne osnovne šole, sprejetim leta 1999. V letu 2015 so imenovali delovno skupino za pripravo posodobitve koncepta, konceptu pa bo sledila še širša razprava, so navedli na ministrstvu.
Koncept za delo z nadarjenimi je bil leta 2007 sprejet tudi za dijake. Ker merila za prepoznavanje nadarjenih dijakov še niso opredeljena, se po navedbah ministrstva na zavodu za šolstvo trenutno aktivno ukvarjajo s tem. Da bi nadarjeni dobili celovito podporno okolje in tudi takojšen stik z raziskovalno, izobraževalno oziroma strokovno ustanovo, ki bi lahko usmerila njihove interese in talente, pa želijo vzpostaviti tudi mrežo regionalnih točk. Te bodo delovale kot posredovalnice med nadarjenimi mladostniki, ustreznimi institucijami ter strokovno podporo, so pojasnili na ministrstvu.
Za identifikacijo in evidentiranje nadarjenih sicer zdaj v šolah uporabljajo različne lestvice, na zavodu za šolstvo pa so razvili tudi pripomoček za načrtovanje individualiziranih načrtov dela in različne priročnike za odkrivanje in prilagajanje vzgojno-izobraževalnega dela na različnih učnih področjih. Informacije, gradivo in pripomočke, ki so jih razvili tudi v sodelovanju s šolami, lahko strokovni delavci najdejo tudi v spletni učilnici zavoda za šolstvo.
Pri delu z nadarjenimi je veliko odvisno ravno od prizadevanj posameznih strokovnih delavcev na šolah. Aleksejeva izkušnja je, da slovenski izobraževalni sistem omogoča dobrim pedagogom, da pomagajo nadarjenim mladim, ta pomoč pa je vedno odvisna od posameznikov in je v večini primerov neplačana.
Aleksejev oče sodelovanje s šolo ocenjuje kot dobro, sam je za šolo, ki je računalnike primerno opremila, celo vodil krožek robotike. Tudi ob Aleksejevem preskoku iz četrtega v peti razred se je šola po njegovih ocenah zelo potrudila. Pri nas nismo vajeni sprejemati drugačnih, ob tem preskoku se je kdo počutil ogroženega ali nevoščljivega, a je razredničarka mirila situacijo, se spominja Aleksejev oče. Ob tem je izpostavil tudi profesorja s pedagoške fakultete, h kateremu je Aleksej v zadnjih letih osnovne šole hodil na posebne ure matematike, pri pouku v šoli pa je lahko delal s svojim tempom.
Zavzeti mentorji so tudi tisti, ki s svojimi učenci in dijaki žanjejo največje uspehe na tekmovanjih in olimpijadah. Tako je slovenska ekipa, v kateri je sodeloval tudi Aleksej, dosegla zlato medaljo na evropski naravoslovni olimpijadi in bronasto na mednarodni lingvistični olimpijadi. Prav tako so slovenski dijaki in študentje dosegli uspehe na biološki, kemijski, fizikalni in matematični olimpijadi.
Učenci in dijaki se visoko uvrščajo tudi v mednarodnih raziskavah. V zadnji raziskavi TIMSS so bili denimo slovenski gimnazijci v fiziki najboljši med sodelujočimi, prav tako pa so osnovnošolci v zadnjih 15 letih precej napredovali v bralni pismenosti in v zadnji raziskavi PIRLS iz leta 2016 izkazali nadpovprečne rezultate.
Država dijake in študente za doseganje izjemnih dosežkov spodbuja tudi s štipendijami, Zoisovo štipendijo v letošnjem šolskem letu prejema 3659 dijakov in 2104 študentov. Spodbude so namenjene tudi za izobraževanja, tekmovanja in obiske v tujini - v letošnjem študijskem letu so našteli skoraj 3000 prejemnikov štipendij sklada za izobraževanje v tujini, med njimi je 98 prejemnikov štipendije Ad futura za študij v tujini. S štipendijami programa Fulbright pa doktorskim študentom in doktorjem znanosti vsako leto omogočijo raziskovanje v ZDA.
Ali bo šel tudi Aleksej, ki trenutno študira na Univerzi v Novi Gorici, v tujino, še ne ve. Ker področji astronomije in astrofizike, ki ga najbolj zanimata, lahko delujeta samo v širokih mednarodnih kolaboracijah, v katere je vključena tudi omenjena univerza, je Aleksej že sedaj vključen v mednarodno okolje.
Delež oseb, starih med 30 in 34 let, ki imajo terciarno izobrazbo, se je sicer v Sloveniji v zadnjih 15 letih več kot podvojil. Po podatkih Eurostata je bil leta 2017 ta delež 46,4-odstoten, kar je 6,5 odstotne točke več od povprečja EU. Pri tem se kažejo precejšnje razlike med spoloma, prav tako pa nekatere raziskave kažejo vpliv socialno-ekonomskega statusa družine na višino dosežene izobrazbe.
Tudi Aleksejev oče priznava, da je bila družina za Alekseja gotovo spodbudna. "Če bi izhajal iz šibkega socialnega okolja, gotovo ne bi imel fishertechnika," je bil slikovit.
