V zvezi po besedah njenega predsednika Antona Medena menijo, da slovenski šolski sistem deluje stabilno, ima pa tudi nekatere sistemske pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi se lahko bolje razvijal.
Med drugim menijo, da bi bilo treba preurediti učne načrte. Opažajo namreč, da so ti pogosto neusklajeni in preobteženi s podatki ter prezahtevni za določeno starost otrok.
Vzpostaviti bi bilo treba tudi enoten in nezapleten sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli. "Ugotavljamo namreč, da v slovenskem osnovnem šolstvu nimamo vzpostavljenega celovitega in enotnega sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti, saj pri tem med šolami obstajajo velike razlike," je na novinarski konferenci dejal Meden. S poenotenim sistemom bi po njegovem mnenju zagotovili, da nobena šola ne bi poučevala pod minimalno pričakovano kakovostjo in da bi bilo mogoče tudi "napredovanje v kakovosti".
Za boljši razvoj slovenske šole je treba po mnenju zveze zagotoviti stabilno in celovito učbeniško politiko, kar po besedah Medena zanje pomeni predvsem zagotovitev kakovostnih učnih gradiv za razumno ceno. Pri tem si želijo, da bi nakup delovnih zvezkov, ki ga trenutno financirajo starši, financiral državni proračun.
Spremembe bi bile potrebne pri vzgojni vlogi šole. Tu namreč v zvezi opažajo velike razlike med šolami, predvsem ko gre za izvajanje vzgojnih načrtov. "Ponekod bolj ali manj ležijo v predalu, kar je velika škoda," je dejal Meden. Zato med drugim predlagajo, da bi starši in učitelji vzgojne načrte v šolah oblikovali skupaj.
Neenotnost pa tudi nepravičnost v zvezi opažajo tudi, ko gre za zagotavljanje učne pomoči učencem. Po Medenovih besedah namreč postopki prepoznave posebnih potreb otrok pogosto trajajo predolgo, pogosto pa se pri tem uporablja tudi različna merila. "Težko razumemo, zakaj je npr. odstotek izdanih odločb o dodelitvi učne pomoči v območni enoti zavoda za šolstvo Maribor več kot trikrat višji kot v območni enoti Kranj," je dejal.
Med predlogi za izboljšanje delovanja šol so v zvezi aktivov izpostavili še zagotovitev boljše uravnoteženosti svetov šol in okrepitev partnerske vloge staršev v šolskem sistemu. Trenutna ureditev, po kateri svet šole sestavlja pet predstavnikov zaposlenih ter po trije predstavniki ustanovitelja in staršev, je po Medenovih besedah neprimerna, saj ne vzpodbuja k dialogu in pogosto vodi h preglasovanju. Zato predlagajo, da bi imeli vsi deležniki v svetih šol enako število predstavnikov.
Dokument s predlaganimi ukrepi na sedmih področjih so po njegovih besedah poslali tudi političnim strankam z željo, da bi o njih podale svoje mnenje.
Zveza združuje predstavnike svetov staršev 250 osnovnih šol, njena osnovna naloga pa je spremljanje dogajanja v slovenskih šolah z vidika staršev.
