Konference se udeležujejo kreativni ustvarjalci iz držav Evropske unije, Južnega Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Konferenco organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in Unija za Sredozemlje.
Konferenco sta danes z uvodnima nagovoroma odprla državni sekretar Iztok Mirošič in veleposlanica Ayse Asya, zadolžena za migracije in razvoj pri Uniji za Sredozemlje.
Mirošič je izpostavil strateški pomen regij Zahodnega Balkana in Južnega Sredozemlja za Slovenijo ter predstavil aktivnosti Slovenije v pobudah in procesih, ki zadevajo krepitev sodelovanja v obeh regijah. Regiji se soočata z več socialnimi in razvojnimi izzivi, med njimi tudi s t. i. begom možganov mlade populacije. Kreativni sektor kot vir novih idej, ustvarjalnosti mladih ter zaposlitvenih priložnosti lahko ta negativni trend zaustavi in s tem prispeva k hitrejšemu razvoju držav v obeh regijah, so sporočili z MZZ.
Poudarek konference je na mladih in njihovih zaposlitvenih možnostih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Kulturne in kreativne industrije v svetu zaposlujejo skoraj 30 milijonov ljudi in Slovenija vidi v teh industrijah velike razvojne in socialne priložnosti, tudi za Zahodni Balkan in Južno Sredozemlje, ki spadata med prednostne regije slovenske zunanje politike.
Brezposelnost mladih in odsotnost splošnih pozitivnih obetov zanje sta namreč med največjimi izzivi obeh regij. Cilj konference je spodbuditi pretok informacij, izmenjavo dobrih praks, sodelovanje, porajanje novih zamisli in iskanje trajnostnih rešitev ter prispevati k oblikovanju novega policentričnega omrežja kulturnih in ustvarjalnih industrij.
Na konferenci različne oblike sodelovanja kot panelisti predstavljajo visoki predstavniki institucij EU, ministrstev za zunanje zadeve, Unije za Sredozemlje, sodelujočih v Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP), mednarodnih ustanov, lokalnih organov ter strokovnjaki iz teh regij.
Današnji prvi dan konference je bil posvečen štirim tematskim sklopom: ustvarjalno znanje in politike, ustvarjalno financiranje in gospodarstvo, kultura in ustvarjalnost ter digitalna ustvarjalnost. Razpravljavci so se med drugim strinjali, da sta v sodobnih postindustrijskih gospodarstvih, ki temeljijo na znanju, ustvarjalnost in politike, ki to spodbujajo, vse pomembnejša elementa, kulturna in ustvarjalna industrija pa sta v osrčju ustvarjalnega gospodarstva.
