Plenarnega zasedanja se je udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar skupaj z ministricama, ki opravljata tekoče posle, Majo Makovec Brenčič, pristojno za področje šolstva, in Anjo Kopač Mrak, pristojno za družino in socialne zadeve. Kot je dejal Cerar, je najboljše, kar lahko vidi, to, da so mladi angažirani in si želijo izboljšati položaj.
Poudaril je, da učenci in učitelji v šoli ne dajejo le poudarek na formalnem učenju, predvidenem po programu, ampak je pomembno v šoli krepiti tudi čustveno in socialno inteligenco. Mlade je pozval, naj ne bodo pesimisti in ne jamrajo, ampak naj bodo dejavni in iščejo rešitve.
Zahvalil se jim je za podane predloge in ocenil, da so pravilno opozorili, da ima šola še veliko prostora, da postane še bolj povezana z življenjem, da se uvede še več praktičnih vsebin.
Mladi parlamentarci so namreč v razpravi med drugim opozorili na preobsežen učni načrt, številne teoretične vsebine bi po njihovem mnenju moralo zamenjati praktično znanje. Predlagali so več praktičnih predmetov, kot so denimo prva pomoč, računalništvo, spoznavanje narave in gospodinjska opravila.
Medtem ko so nekateri poudarjali, da se v šolah učijo preveč faktografskih vsebin in zapletenih matematičnih operacij, ki jih v življenju ne bodo potrebovali, so drugi pojasnili, da se v osnovni šoli učijo tudi zato, da razvijajo svoje možgane.
V razpravi so opozorili tudi na težke torbe, za njihovo razbremenitev so nekateri predlagali uvedbo tabličnih računalnikov, ki bi jih učencem priskrbela šola. Kot so pojasnili, bi bil nakup tablice tudi cenejši od številnih učbenikov. Nekateri pa tablicam niso naklonjeni, opozorili so denimo na to, da učenci tablice ponekod, kjer so jih že uvedli, zlorabljajo in jih med poukom uporabljajo za druge dejavnosti.
Makovec Brenčičeva je pojasnila, da je 42 učbenikov pripravljenih tudi v elektronski obliki. Po njenem mnenju je pomembno, da smo tehnološko opismeni, da pa znamo pisati tudi z roko in lepo slovensko komunicirati. Slovenski šolski sistem je sicer ocenila kot dober, saj slovenski učenci predstavljajo vrh v Evropi po standardih znanja na področjih naravoslovnih ved, bralne pismenosti in tehničnega znanja.
V zvezi z načini poučevanja in učenja si mladi želijo, da bi bil pouk po dnevih bolj enakomerno razporejen in da bi imeli več manjših testov, saj da jih obsežni testi v enem mesecu pred koncem ocenjevalnega obdobja zelo obremenjujejo.
Nekateri so izrazili tudi nenaklonjenost nacionalnemu preverjanju znanja, ki zanje predstavlja velik pritisk. Mnogi bi si želeli, da se preverjanje ne bi ocenjevalo in da bi lahko sami izbirali tretji predmet. Spraševali so tudi, zakaj mora biti to preverjanje že v tretjem razredu in zakaj ne bi bilo raje kot v devetem v osmem razredu, da bi lahko v zadnjem letu še nadoknadili manjko znanja, ki bi ga preverjanje pokazalo.
Kot je poudarila Makovec Brenčičeva, so nacionalna preverjanja znanja namenjena temu, da lahko sledijo znanju, ki so ga učenci pridobili v prvem, drugem in tretjem triletju, rezultat pa predstavlja pomoč učitelju, kako znanje učencev še izboljšati. Mlade je pozvala, naj jih tega preverjanja ne bo strah.
V razpravi o odnosih med učenci in učitelji so mladi izpostavili predvsem pomanjkanje avtoritete in pretirano omejevanje učiteljev pri delu, predvsem s strani staršev.
Šolska ministrica je ob tem dejala, da dandanes ni lahko biti učitelj. Zato ministrstvo pripravlja vrsto projektov, v katerih lahko učitelji pridobivajo tudi takšna znanja ter kompetence, s pomočjo katerih se lahko lažje soočajo s tovrstnimi pritiski.
Tudi tema prihodnjega otroškega parlamenta bosta šolstvo in šolski sistem, saj bodo spremljali, kateri predlogi so se uresničili.
