Po besedah pediatra Denisa Baša iz Zdravstvenega doma Kamnik starši pridejo k pediatru s strahovi, saj v medijih ali na spletu preberejo različne, zavajajoče in napačne informacije, kaj cepljenje povzroči otroku. Nekateri so tudi prepričani, da je cepljenje zastarelo, da so bolezni že izkoreninjene v Sloveniji in da dobra higiena zadostuje pri preprečevanju nalezljivih bolezni.
Z izobraževanjem staršev o pomenu cepljenja je po njegovih besedah treba začeti pri nosečnicah v materinskih šolah, ko ni odveč spregovoriti že o cepljenju proti hpv, ki se sicer izvaja pri deklicah v šestem razredu osnovne šole. Nato pa je treba ohranjati informiranje ob obiskih pri pediatru, je dejal Baš na današnji okrogli mizi, ki je potekala na Zdravniški zbornici Slovenije. Dodal je, da bistvo pogovora pediatra s staršem ni v tem, da sili k cepljenju in straši, kaj vse se lahko z otrokom zgodi, če ni cepljen, ampak v tem, da pediater skuša razrešiti skrb starša.
Diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Ljubljana Romana Zupan pa je dodala, da je ključna vzpostavitev zaupanja med starši, otroci in celotnim zdravstvenim timom. "Zdravnik in sestra morata biti na isti barki," je poudarila in dodala, da se le tako lahko vzpostavi zaupanje.
Tudi Urban Praprotnik, ki sicer sprva svojih otrok ni cepil, a si je premislil, ko so zboleli za oslovskim kašljem, je poudaril, da staršem predvsem primanjkuje kakovostnih informacij. Nasprotniki cepljenja, ki se izdajajo za strokovnjake, so po njegovih besedah zelo aktivni pri širjenju svojih prepričanj. In ko se je sam odločal o tem, ali bo svoje otroke cepil, si je zelo želel informacij z "druge strani". Po njegovem prepričanju se mora stroka približati staršem in jim predstaviti vse točne informacije na vprašanja, ki jih begajo.
Pri krepitvi zaupanja v cepljenje je ključen tudi zgled stroke. Po mnenju Baša je šokanten podatek, da se v posameznih zdravstvenih zavodih proti gripi cepi le 15 ali 20 odstotkov zdravstvenih delavcev. To je po njegovem mnenju zelo neodgovorno do bolnikov. Imel je primer otroka s srčno napako, zaradi česar so vso družino in ljudi, s katerimi je bil otrok v stiku, cepili proti gripi. A je otrok vseeno zbolel, saj ga je okužil zdravstveni delavec.
Zato so po njegovem mnenju pomembna redna izobraževanja tudi zdravstvenih delavcev o pomenu cepljenja, saj danes zdravniki in medicinske sestre več ne vidijo bolnikov z boleznimi, kot so jih pred denimo 40 leti.
Pediater Baš bo tudi med udeleženci okrogle mize, ki jo bo prihodnjo sredo gostil STAklub. Spregovorili bomo o pomenu cepljenja, o mitih in resnici glede cepljenja, o tem, s katerimi pomisleki in strahovi se mlade matere srečujejo pred cepljenjem svojih otrok in kako nasloviti njihove strahove ter komu naj zaupajo, ko iščejo informacije o cepljenju. Poleg Baša bodo sodelovale še epidemiologinja z NIJZ Alenka Trop Skaza, znanstvenica s Kemijskega inštituta Mojca Benčina ter družinska terapevtka in mama petih otrok Andreja Poljanec.
