Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) kot neresnično zavrača, da vodja vladne pogajalske skupine Lilijana Kozlovič 12. marca, ko so potekala zadnja pogajanja, ni parafirala zapisa o stopnji usklajenosti z njimi, ker so imeli dodatne zahteve. Kot so ocenili, se vlada "poskuša otresti odgovornosti in hkrati demonizirati zahteve Sviza".
Poudarili so, da so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah, "vključno z zvišanjem svetovalca in svetnika za en plačni razred, kar je k vladnemu predlogu istega dne dodala koalicija". Zvečer pa je glavna vladna pogajalka s pogajanj s skupino sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, poklicala glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja in mu sporočila, "da čistopisa dogovora ne bo podpisala, če ne umaknemo dogovorjenega zvišanja svetovalca in svetnika za en plačni razred, ker so pritiski drugih sindikatov premočni".
Zmotila jih je tudi navedba, da je Sviz "ob dani ponudbi še vedno zahteval zapis, da so s tem le delno odpravljene razlike do povprečne plače v državni upravi". Ta sicer drži, a kot so izpostavili v sindikatu, je vlada zamolčala, da se je Kozlovičeva "s to formulacijo eksplicitno strinjala in soglašala z zapisom v dogovoru, da so jo slišali pogajalci na obeh straneh in da je kot usklajena zapisana v dogovor, ki ga je uskladila vladno-sindikalna skupina".
Po navedbah Sviza pa je zavajajoča tudi trditev o zvišanju povprečne plače v javnem sektorju za več kot sedem odstotkov, in to v vseh delih javnega sektorja. Sami namreč izpostavljajo podatke, da je od začetka leta 2014 do konca leta 2017 povprečna plača v državni upravi zrasla za 11,2 odstotka, v vzgoji in izobraževanju pa skoraj 3-krat manj, za 3,9 odstotka.
"Prav zaradi tega očitnega dejstva, da se je delo v času vlade Mira Cerarja v vzgoji in izobraževanju izrazito razvrednotilo v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnega sektorja, je podtikanje predsednika SMC, da je Sviz za učitelje zahteval višje plače od zdravniških, toliko bolj absurdno," so sporočilo sklenili v sindikatu.
Na omenjeno informacijo o pogajanjih so se sicer danes odzvali tudi v koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška. Posebej so izpostavili navedbo, da naj bi sindikati menili, da je samoumevno, da se omejitve glede povračila stroškov, odpravnine ob upokojitvi in drugo odpravijo. Da to ne drži, so pojasnili. So pa med ukrepi, ki bi po njihovem mnenju terjali prioritetno odpravo, izpostavili osemodstotno znižanje vrednosti plačnih razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ.
V zvezi s tem je po njihovih navedbah vladna stran predlagala, da bi bil namesto odprave tega ukrepa možen dogovor o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, na kar so načelno pristali, vendar do konkretnega predloga s strani vlade in posledično tudi do pogajanj v zvezi s tem ni prišlo.
Po navedbah koordinacije tudi ne drži trditev, da bi vztrajali na tem, da se usklajevanje izvede že v letu 2018, temveč so na zadnjih ponedeljkovih pogajanjih izrecno dopustili možnost, da bi se uskladitev prvič izvedla v letu 2020, a pod pogojem dogovora o ustrezni formuli.
Počivavšek pa je opozoril, da vsaj kar zadeva njihov del sindikatov, ne držijo Cerarjeve izjave, da naj bi ponekod vztrajali pri dvigu plač za 30 odstotkov. Že iz same informacije namreč izhaja, da so v koordinaciji pristali na to, da bi bil najvišji dvig za tri plačne razrede (12 odstotkov), in to izključno za delovna mesta, kjer imajo zaposleni magisterij znanosti, doktorat znanosti in specializacijo po zaključenem univerzitetnem študiju.
