V uvodu današnje podelitve nagrad je udeležence nagovoril predsednik vlade Miro Cerar. Kot je dejal, se zaveda, da za doseganje izjemnih rezultatov poleg znanja in truda raziskovalci nujno potrebujejo tudi razvito raziskovalno infrastrukturo.
Država lahko pri tem pomaga s podpiranjem raziskovalne dejavnosti, posodabljanjem infrastrukture, spodbujanjem prenosa dela na trg in ustvarjanjem pogojev za izobraževanje novih generacij raziskovalcev, je poudaril Cerar.
Direktor inštituta Jadran Lenarčič pa je izpostavil, da je talentov za neizprosno raziskovalno delo malo, a se jim v Sloveniji prelahko odrekamo. "Zlasti v času gospodarske krize smo mnogim priprli vrata," je menil.
Dodal je še, da mladi v resnici ne potrebujejo veliko - le da bi jim bilo omogočeno, da bi lahko stopili na pot raziskovalcev, inovatorjev, da bi udejanjil ideje in vizije. Za to pa so po beseda Lenarčiča potrebna presenetljivo majhna vlaganja.
Letos prvič je v okviru podelitve potekalo tudi vabljeno predavanje priznanega robotika Oussame Khatiba z ameriške univerze Stanford. Predstavil je razvoj dvoročnega humanoidnega robota Ocean One, ki prinaša v oceansko okolje novo tehnologijo intuitivne haptične interakcije.
V uvodu predavanja se je Khatib direktorju IJS zahvalil za njegov prispevek na področju robotike ter za njegove zasluge za to, da je Slovenija postala velik center za raziskave na področju robotike.
V nadaljevanju današnjega dogodka so podelili zlate znake Jožefa Stefana, ki jih IJS že 26. leto zapored podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Sloveniji v preteklih treh letih.
Boris Brus je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela z naslovom Strukturno-podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulatornim in nevroprotektivnim delovanjem. Za nagrado ga je predlagal mentor profesor Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Brus je v doktorskem delu na treh terapevtsko zelo pomembnih tarčah želel odkriti nove potencialne učinkovine, ki bi lahko te bolezni lajšale, mogoče pa celo povsem pozdravile. Posebnost dela je v tem, da so se začetnega dela - odkrivanja teh novih spojin, - lotili z računalnikom. "Največji uspeh mojega doktorata je, da smo prišli iz samega modela na računalniku na koncu do tega, da je spojina delala na živalskem delu alzheimerjeve bolezni," je o svojem delu zapisal Brus.
Tina Lebar je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela z naslovom Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov. Njena mentorica je bila izredna profesorica Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, za nagrado pa jo je predlagal profesor Roman Jerala, prav tako s Kemijskega inštituta.
Lebarjeva je sesalske celice spremenila na način, da lahko nadziramo njihovo delovanje z različnimi signali. Dodamo jim neko kemikalijo, neko spojino, antibiotik, in potem celica na osnovi tega nekaj drugače naredi. To je konkretno zanimivo predvsem za področje terapije, zdravljenja.
Zala Lenarčič je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela z naslovom Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev. Za nagrado jo je predlagal mentor profesor Peter Prelovšek.
Doktorsko delo Zale Lenarčič je s področja teoretične fizike trdne snovi. Raziskovala je vpliv zunanjih motenj na obnašanje snovi, ki so na kvantni skali modelirane kot interagirajoči sistemi. Njeno teoretično razumevanje odziva snovi na motnje je podalo vpogled v naravo interakcij med gradniki. Te so izvor lastnosti materialov, ki jih v eksperimentu z zunanjo motnjo potem lahko kontrolirano manipulirajo.
