c S

V sistem vajeništva v tem šolskem letu vključenih 54 dijakov iz petih poklicnih šol

21.03.2018 12:38 Ljubljana, 21. marca (STA) - Na Gospodarski zbornici Slovenije danes poteka mednarodna konferenca o vključevanju vajeništva v sistem poklicnega izobraževanja, na kateri je bilo med drugim slišati tudi aktualne podatke o uvajanju vajeništva pri nas. Trenutno vajeništvo opravlja 54 dijakov iz petih poklicnih šol, poteka pa v 26 podjetjih, je povedala Ana Žemva Novak iz GZS.

Po besedah Žemva Novakove vajeništvo trenutno opravljajo dijaki treh programov slovenskih poklicnih srednjih šol - programov gastronomske in hotelske storitve, mizar in oblikovalec kovin - orodjar. V letošnjem šolskem letu je mogoče vajeništvo opravljati tudi v programu kamnosek, a za slednje za zdaj očitno ni zanimanja.

Pričakovanja, da bi v prvih treh letih vajeništvo opravljalo po 200 dijakov na generacijo, se tako vsaj za zdaj niso uresničila, a so na GZS optimistični. Po besedah Žemva Novakove so podjetja za naslednje šolsko leto, ko bo mogoče vajeništvo opravljati v devetih programih, do zdaj prijavila že več kot 600 učnih mest.

Večjih težav pri izvajanju pripravništva, ki ga v letošnjem šolskem letu skupaj z nekaterimi ministrstvi, šolami in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije izvajajo prvič, po besedah Žemva Novakove ni, vse zaplete pa rešujejo sproti. Trenutno so v teku priprave na novo šolsko leto, v okviru katerih se pripravljajo na vključitev novih šol in programov.

Na splošno je na današnji konferenci, na kateri sodelujejo tudi predstavniki iz Nemčije, Finske, Latvije in Bolgarije, slišati poudarke o številnih pozitivnih učinkih vajeništva. Slednje je izpostavila tudi Marthe Geiben z nemškega Zveznega inštituta za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ko je predstavila analizo stroškov, ki jih imajo z vajenci nemška podjetja. Kot je povedala, so v anketi, ki so jo leta 2015 izvedli med več kot 3000 nemškimi podjetji, ugotovili, da povprečen letni bruto strošek za vajenca znaša okoli 19.000 evrov, a se 70 odstotkov stroškov poplača zelo kmalu, pogosto že med samim vajeništvom, preostali del pa pozneje. "Dolgoročno so koristi veliko večje, kot so stroški," je poudarila.

Največji del stroškov po njihovih ugotovitvah sicer predstavljajo stroški za samega vajenca (62 odstotkov) in za mentorja (23 odstotkov).

V Nemčiji je v sistem vajeništva vključenih 428.000 podjetij (ali 20 odstotkov vseh) in 1.337.000 vajencev. Podjetje, ki usposabljajo vajence, v Nemčiji veljajo za podjetja, ki so napredna, mnoga pa usposabljajo tudi več vajencev, kot potrebujejo novih zaposlenih, da lahko nato med njimi izberejo najboljše, je še povedala Geibenova.