Premier Miro Cerar je ob robu posveta zadružnikov v Portorožu izrazil obžalovanje, da ni prišlo do dogovora. Po njegovih besedah je razlog za to na sindikalni strani, o čemer da bi bilo treba pošteno govoriti, ne pa da se zavaja, češ da je za kratek stik odgovorna vlada. Vlada je ponudila dober predlog, a mora skleniti konstruktiven sporazum z vsemi sindikati javnega sektorja oziroma vsaj z večino, je dejal.
Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je danes povedala, da kot vladna pogajalka ni imela mandata za parafiranje dogovora s Svizom. Koalicija je namreč svoj predlog ponudila kot paket in ker ga s sindikalno stranjo, s katere ni bilo približevanja, niso v celoti uskladili, te odgovornosti ni mogla prevzeti, je pojasnila.
Po nekaterih informacijah naj bi bil razlog, da do parafiranja dogovora s Svizom ni prišlo, nasprotovanje drugih sindikatov. Kozlovičeva je dejala le, da gre njihov razmislek v smeri, da naj se posameznih skupin ne vrednoti drugače. Je pa potrdila, da so Počivavškovi sindikati zahtevali nekaj več, ko so videli, kaj ima na mizi Sviz. Informacijo o zadnjem poteku pogajanj bo vladi podala v četrtek.
V Svizu so navedbe Kozlovičeve, da je dogovor propadel, ker s strani sindikata ni bilo približevanja, označili kot skregane z dejstvi. Po navedbah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja so njene navedbe v nasprotju že s tistim, kar je povedala po ponedeljkovem sestanku vodstev sindikatov s predstavniki koalicijskih strank, ko je dejala, da se sindikati približujejo in da je ostalo odprtih le še nekaj malenkosti. Tako je po Štrukljevih besedah na koncu pogajanj Sviza z vlado tudi bilo. Povedal je, da so popuščali pri veliko stvareh, med drugim pri razredništvu in regresu, kot tudi pri zvišanju plač.
Napovedal je, da bo Sviz vztrajal pri tem, da vlada sprejme tisto, kar "so se pooblaščeni vladni pogajalci pri polni zavesti dogovorili" s Svizom v ponedeljek zvečer, pa tega potem niso parafirali. "Pri tem bomo trmasti in bojeviti. Zadeva bo šla do zadnjega dne pred volitvami, če bo treba, ker se iz nas ne bodo norčevali," je dejal Štrukelj.
Če jih vlada ne bo upoštevala, Štrukelj napoveduje novo stavko, najverjetneje 17. aprila. Vladi nameravajo sicer predlagati, da pogajanja nadaljujejo že v četrtek.
V ponedeljek se po njegovih besedah niso uskladili glede datumov zvišanj plač. Vlada predlaga, da bi del zvišanj izvedli 1. septembra letos, del 1. septembra 2019, del pa 1. septembra 2020, medtem ko se Sviz zavzema, da se del zvišanj izvede 1. septembra letos, drugi del pa 1. septembra 2019. Uskladili se niso niti glede dela napredovanj in zvišanja plač za zaposlene na univerzah, ki imajo univerzitetno izobrazbo. Za te vlada predlaga zvišanje plač za dva plačna razreda, v Svizu pa za tri razrede. Omenjene tri neusklajene zadeve pa po besedah Štruklja niso bistvene, zato je o njih mogoče dogovor doseči zelo hitro.
Na vprašanje, ali morda vlada ponedeljkovega dogovora ni parafirala tudi zato, ker bi lahko svoje zahteve povečali vsi ostali sindikati, je Štrukelj odgovoril, da ponudba vlade pri stanju, kakršno je, ne more biti uravnotežena, "to pa zato, ker vsi nismo v enakem izhodišču".
Vodja koordinacije stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je medtem danes pojasnil, da so se z vladno stranjo praktično uskladili o odpravi plačnih anomalij, pri čemer je na sindikalni strani konsenz dosežen ne le med sindikati, ki delujejo v okviru njihove koordinacije stavkovnih odborov, ampak tudi s sindikatom zdravstva in socialnega varstva ter sindikatom delavcev v zdravstveni negi.
Po njegovih besedah so sindikati podali predlog, ki je uravnotežen in prinaša koristi praktično za vse zaposlene v javnem sektorju. Posebej pa pozdravljajo odločitev vrha koalicije, da je prepoznala potrebo, da se dvig plačnih razredov prizna tudi tistim z najnižjimi plačami, torej na delovnih mestih do 26. plačnega razreda.
Sicer pa je Počivavšek dejal, da "odločitve Sviza so odločitve Sviza", sami pa bodo še naprej delovali v okviru svojih stavkovnih zahtev. Po njihovih informacijah, ki pa so "iz druge roke", pa vlada dogovora s Svizom ni parafirala, ker je v zadnjem hipu prišlo do spremembe s strani Sviza, je pojasnila Jakopičeva.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je danes v Bruslju posvarila pred kratkoročnim razmišljanjem v predvolilnem času. V povezavi s pogajanji s sindikati javnega sektorja je izpostavila, da je treba za trajno zvišanje plač ustvariti trajni fiskalni prostor. "Brez tega ne bo šlo, ne letos ne naslednje leto ne čez tri leta. Treba je delati na obeh straneh enačbe," je opozorila. Neuradnih navedb o 260-milijonski vladni ponudbi sindikatom ni želela komentirati.
