Če lahko pri 15 letih mladi sklenejo delovno razmerje, plačujejo davke in prispevke in razumemo kot družba, da so dovolj odgovorni in odrasli, da jih lahko postavimo, denimo za delovni stroj, potem imajo tudi pravico, da o državi tudi soodločajo, tako z aktivno kot pasivno volilno pravico, je menil Škoberne.
Na vprašanje, kdaj naj bi Slovenija 16-letnikom podelila volilno pravico, je odgovoril, da so stališča zelo različna in da trenutno to vprašanje ni visoko na seznamu prioritet. "Bi pa lahko, ob drugačni razporeditvi moči v naslednjem sklicu DZ, to hitro postalo drugače. Zanesljivo pa bodo vsaj še letošnje državnozborske in lokalne volitve potekale pri omejitvi 18 let," pravi Škoberne.
Omerzel meni, da se je treba znižanja starostne meje na 16 let lotiti na preverjen način, ki vsebuje tri točke, ko so: vključiti, opolnomočiti in navdušiti. Po njegovih besedah bomo s tem, ko bodo imeli 16-letniki in 17-letniki volilno pravico, dvignili aktivno participacijo mladih, dvignili bi tudi politično pismenost ter raven politične kulture ter izboljšali razmere v mladinskem sektorju, ker se bo politika začela zavedati večje skupine potencialnih volivcev.
Obenem bi na ta način povečali volilno udeležbo, predvsem med mladimi, saj bi spodbudili pozitivne navade odhoda na volitve že dve leti prej kot sedaj, navaja Omerzel. Meni tudi, da bi z znižanjem volilne pravice na 16 let dvignili odgovornost mladih, okrepili demokracijo in dvignili raven legitimnosti izvoljenih predstavnikov.
"Mlade 16-letnike in 17-letnike je treba opolnomočiti, in sicer na način, da okrepimo državljansko vzgojo v srednjih šolah, da pričnemo s projektom volitve v senci po srednjih šolah, s katerimi bi dvignili politično pismenost in raven politične kulture, ki je na zelo nizki ravni. Dvigniti je treba tudi raven razumevanja in splošnega znanja o sami politiki, kar bo na dolgi rok okrepilo demokracijo," je prepričan Omerzel.
Poudaril je, da se bodo 16-letniki in 17-letniki s tem, ko odšli na volitve, prej zavedali svoje odgovornosti, se prej navadili, da je treba oditi na volitve in oddati glas, saj vsak glas šteje. Z novimi inovativnimi načini bomo poizkusili privabiti čim več mladih na volitve. Uvedba elektronski volitev in kvot za mlade na političnih listah tako na lokalni, državni kot tudi na evropski ravni, bi privabila več mladih na volitve, povzema Omerzel.
Kampl pa je prepričan, da s podelitvijo volilne pravice 16-letnikom večamo legitimnost demokratičnega procesa, saj so odločitve, ki so sprejete s strani širšega kroga ljudi, bolj legitimne. Kdaj naj bi Slovenija znižala starostno mejo za pridobitev volilne pravice, pa je po mnenju Kampla odvisno od politične klime v državi. "Na koncu gre za politično odločitev, ki potrebuje zelo širok konsenz med vsemi političnimi akterji v Sloveniji," je dejal.
Spomnil je, da je bila leta 2011 na ravni EU zelo aktualna razprava o znižanju starostne meje glede volilne pravice. Svet Evrope je takrat sprejel tudi resolucijo, s katero je predlagal državam članicam, da preučijo možnost znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice, ki je že bila znižana v Avstriji.
Današnje omizje je pripravil Foundation for European Progressive Studies v sodelovanju z Društvom Progresiva in Institutom Karl Renner.
