Vsak izmed predstavljenih znanstvenikov je povezan z migracijami, kar je na njihovemu delu in življenju pustilo neizbrisen pečat. Na razstavi bodo izpostavljeni dosežki, na katere je vplival odhod na tuje in katerih rezultati so vidni še danes, so povedali na današnji novinarski konferenci pred petkovim odprtjem razstave. To bo uradno odprla državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, odprta pa bo do 3. decembra 2018.
Z razstavo želijo po besedah ene od avtoric razstave Estere Cerar opozoriti na pogosto zapostavljen pozitivni vpliv migracij na naša življenja in družbo. Kot je dejala, je znanje tisto, ki je vedno prehajalo vsakršne meje, znanstveniki pa so tisti, ki si drznejo iti onkraj domačega, znanega in varnega ter preseči vse meje.
Razstavo, ki predstavlja 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanosti in tehnike, so pripravljali dobro leto. Izbor predstavljenih posameznikov pa je rezultat različnih kriterijev. Uporabiti so želeli obstoječe muzejske zbirke ter jih nadgraditi z novimi pridobitvami.
V razstavi so zajeli širok časovni okvir od 16. stoletja do danes. S tem so po besedah druge avtorice razstave Irene Marušič želeli opozoriti, da znanje prehaja meje že od nekdaj. Hkrati so poskušali v razstavo vključiti čim več znanstvenih področij ter izpostaviti nekatere znanstvenike in znanstvenice, ki ki so pogosto spregledani oziroma manj znani.
Obiskovalci razstave bodo lahko spoznali avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku Primoža Trubarja, razsvetljenca Sigmunda (Žiga) Zoisa, naravovarstvenico Angelo Piskernik, velikega pustolovca Antona Codellija, očeta smučarskih poletov Stanka Bloudka, fizika z umetniško dušo Jožefa Stefana, soustanovitelja Instituta Jožef Stefan Antona Peterlina.
Poleg teh pa tudi elektrotehnika Aleša Strojnika, Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla, prvega vesoljskega arhitekta Hermana Potočnika Noordunga in soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta. Na razstavi bodo predstavljeni tudi trije še živeči znanstveniki in znanstvenicam, in sicer vesoljski popotnik Anton Mavretič, iskalka planetov Marijo Strojnik ter astronavtka Sunita L. Williams.
Marušičeva je še izpostavila, da sta del muzejske razstave tudi dva predmeta iz vesolja. Gre za Kombinezon astronavtke Sunite L. Williams, ki ga je nosila kot poveljnica dveh odprav na Mednarodni vesoljski postaji leta 2012. Drugi predmet iz vesolja pa je Noordungova knjiga Problem vožnje po vesolju - raketni motor, ki so jo ruski kozmonavti odnesli na Mednarodno vesoljsko postajo.
Po besedah direktorice muzej Natalije Polenc, si želijo, da bi bi razširjena razstava slovenskih znanstvenikov in inovatorjev postala stalne zbirke muzeja.
Razstavo so pripravili v sodelovanju s številnimi institucijami in strokovnjaki z različnih področij. Spremljali jo bodo izbrani predmeti, bogato fotografsko in video gradivo, aktivnosti za najmlajše in spremljevalni program za odrasle. Že v nedeljo bo denimo potekalo vodstvo po razstavi, ki ga bo izvedla znanstvenica Marija Strojnik.
V okviru razstave bo izšla tudi e-knjiga, ki jo bodo dopolnjevali z novimi znanstveniki. V tiskani različici pa bodo predstavljeni znanstveniki, ki so tudi del razstave.
Na novinarski konferenci je novinarka Slovenske tiskovne agencije Eva Horvat predstavila tudi projekt angleškega servisa STA, v okviru katerega so pripravili serijo osmih portretov slovenskih znanstvenikov. Večina teh je tudi del razstave Znanje brez meja.
