Kozlovičevo, ki jo je za vodjo svoje pogajalske skupine vlada imenovala v četrtek po tistem, ko se je minister za javno upravo Boris Koprivnikar odločil, da se s tega mesta umakne, čaka težka naloga. V sindikatih pa opozarjajo, da bo največ odvisno od mandata, ki ji ga bo podelila vlada. Ta naj bi nova izhodišča za pogajanja sprejela v četrtek.
Na sindikalni strani so v napovedih, kaj bo prinesla menjava prvega vladnega pogajalca, zaenkrat zadržani. Upajo, da bodo pogajanja potekala bolj konstruktivno in da se bodo dejansko lotili reševanja njihovih stavkovnih zahtev.
Čeprav je bilo z njihove strani v preteklosti slišati kritike na račun Koprivnikarja in tudi pozive k njegovi menjavi na mestu pogajalca, pa so ob njegovi odločitvi, da se umakne, priznavali, da je na vladi dobil mandat, ki ga ni mogel uresničiti.
Svojo odločitev je namreč Koprivnikar sporočil prav po ostrem odzivu sindikalne strani na zadnja vladna izhodišča, ki so predvidevala enoodstoten dvig mase za plače v javnem sektorju, kar je bistveno manj od sindikalnih zahtev, ki so po ocenah vlade vredne skoraj milijardo.
Koprivnikar je tako opozoril, da je kot pogajalec soočen s tem, da ima pred seboj za 991 milijonov evrov sindikalnih zahtev in mandat v višini 45 milijonov evrov. V tem položaju pa ne vidi več realne možnosti, da bi dosegli sprejemljiv dogovor.
Ocenil je, da bi bila zamenjava glavnega pogajalca dobra za pogajalski proces. Vlada je minuli četrtek sledila njegovi želji in odločila, da ga bo nadomestila Kozlovičeva, doslej njegova namestnica v pogajalski skupini.
Predsednik vlade Miro Cerar je ob tem poudaril, da je interes države, da skušajo v čim krajšem možnem času doseči kompromisni dogovor, ki bo sprejemljiv tako za sindikate kot tudi za vlado v smislu, da bo ostal v razumnih javnofinančih okvirjih.
Dejal je tudi, da je odklonilni odnos sindikatov do zadnjih vladnih izhodišč znak, da mora vlada nemudoma pripraviti drugačna izhodišča in izrazil pričakovanje, da se bo to zgodilo na seji prihodnji četrtek.
Še pred tem pa se bo generalna sekretarka vlade sestala s sindikalno stranjo, da preveri, kje sedanji predlog ni ustrezen in v čem bi ga bilo možno izboljšati. Kozlovičeva je za STA pojasnila, da se bodo dobili v tem tednu. Po njenih besedah je pomembno, da pripravijo izhodišča, ki bodo pomenila kompromis, sprejemljiv za obe strani.
Pogajalska skupina z izjemo vodje sicer ostaja takšna, kot jo je vlada imenovala po valu stavkovnih napovedi iz konca prejšnjega oz. začetka tega leta. V pogajanjih pa ji kakšnega zbližanja s sindikati, s katerimi vodi štiri ločene pogajalske procese, ni uspelo doseči.
Tako je 16 sindikatov iz pogajalske skupine pod vodstvom Jakoba Počivavška enodnevno opozorilno stavko in protestni shod pred vlado pripravilo 24. januarja, nadaljevanje stavkovnih aktivnosti pa so napovedali za teden od 19. marca.
Zaostrovanje svojih aktivnosti, če se v pogajanjih ne bodo nikamor premaknili, so napovedali tudi ostali, in sicer policisti, ki so stavko začeli 12. februarja, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so na svoje zahteve opozorili z dveurno opozorilno stavko dan kasneje, ter šolniki, ki so stavkali 14. februarja. Isti dan so v Ljubljani pripravili tudi množični protestni shod, na katerem so napovedali, da bo v vzgoji in izobraževanju 14. marca znova stavka, če vlada ne bo pristala na njihove zahteve.
