Kozlovičeva je bila v posebni vladni pogajalski skupini, imenovani po napovedih stavk v javnem sektorju, namestnica dosedanjega vodje, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Po odločitvi slednjega, da se kot pogajalec umakne, zdaj sama prevzema vodenje pogajanj, ki so razdeljena v štiri pogajalske procese.
Vlada se namreč posebej pogajanja s 16 sindikati iz pogajalske skupine pod vodstvom Jakoba Počivavška, posebej s sindikatoma policistov, pa s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter posebej s Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Premier Miro Cerar je danes dejal, da je Kozlovičevi že naročil, da nemudoma, če je mogoče že v petek oz. takoj v naslednjih dneh, nadaljuje s pogajanji. V sindikatih so popoldne za STA pojasnili, da za zdaj še nimajo informacije o terminu srečanja z vladno stranjo.
Kot je dejal Počivavšek, so se že prejšnji petek, ko so se sestali nazadnje, dogovorili, da nadaljujejo v ponedeljek, in upa, da bo pri tem ostalo. Vladno imenovanje Kozlovičeve za novo vodjo pogajalske skupine je bilo po njegovem pričakovano. Ali bi lahko ta menjava prinesla premik v pogajanjih, pa bo pokazal čas. V tem trenutku je težko komentirati vnaprej, je dejal Počivavšek in dodal, da pa upa, da bodo pogajanja v bodoče bolj konstruktivna.
Počivavšku se sicer zdi škoda, da ni vlada že danes sprejela tudi novih izhodišč za pogajanja. Ne glede na to pa se bodo v ponedeljek še pred srečanjem z vladnimi pogajalci sestali in se pogovorili o nadaljnjih korakih, ki jih bodo nato predstavili vladni strani.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pravi, da se je Kozlovičeva potem, ko je postala članica vladne pogajalske skupine, nekaj krogov pogajanj udeležila, ampak to je bistveno premalo, da bi se dalo kar koli reči o njej. Želijo pa si, da bi pogajanja vodila racionalno, da bi se lahko osredotočili na bistvo stavkovnih zahtev.
Kot je dodal, je bistveno, kakšen je oz. bo njen mandat za pogajanja, pri čemer je spomnil na sklepe, ki jih je vlada sprejela prejšnji teden, in so bili po njegovih besedah škandalozni. "Če ima ona enaka izhodišča, kot jih je imel zdaj že bivši vladni pogajalec, potem kaj bistvenega tudi ne more spremeniti," je ugotavljal Štrukelj.
Preseneča ga, da vlada, ki je imela priložnost na novo oblikovati svojo pogajalsko skupino, vanjo ni imenovala ministrice za finance, "ki ima na nek način zelo udoben položaj, ni se ji treba izpostavljati v argumentacijah s sindikati, ključne odločitve pa prihajajo od nje". Pričakoval je tudi, da bo vlada že danes odločila o novem mandatu za pogajanja, pri čemer upa, da se je vlada odrekla taktiki zavlačevanja.
Tudi policisti še nimajo informacije o nadaljevanju pogajanj. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič pravi, da zamenjava vodje pogajalske skupine zanje ne spremeni ničesar. Njihove zahteve ostajajo iste, pravzaprav so dosedanja pogajanja v bistvu zaključili na izhodiščni točki.
Potem ko so 21. decembra lani napovedali stavko in vlado tudi seznanili s stavkovnimi zahtevami, stavko pa so 12. februarja tudi že začeli, po Uroševičevih besedah s prejšnjim pogajalcem dva meseca niso uspeli doseči nikakršnega zbližanja in pričakujejo, da bo z novo vodjo na nek način nadomestili čas, ki so ga izgubili.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je dejala, da računajo, da se bodo z vladno stranjo dobili čim prej. Kozlovičeva je bila prisotna že na prejšnjih pogajanjih z njimi in Mlakarjeva meni, da težav ne bo, pričakuje pa tudi, da bo delovala manj provokativno kot dosedanji vodja. "Računamo na konstruktiven pogovor, a bomo videli," je še dodala.
Današnje napovedi premiera, da bo vlada prihodnji teden odločala o drugačnih izhodiščih za pogajanja, pa je komentirala z besedami, da se očitno zavedajo, da jih morajo pripraviti. Sicer pa, je izpostavila, jim vladna stran protipredloga na njihove zahteve še ni dala.
Koprivnikar je kot vodja vladne pogajalske skupine odstopil po ostre odzivu sindikalne strani na zadnja vladna izhodišča, ki so predvidevala enoodstoten dvig plač v javnem sektorju, kar je bistveno manj od sindikalnih zahtev, ki so po ocenah vlade vredne skoraj milijardo.
