Kot je dejal Štrukelj, 40.000 izobraževalk in izobraževalcev danes ni v stavki zato, ker bi od države pričakovali, da jih plačuje več in bolje kot druge, ampak ker jih plačuje slabše. Zase pa ne zahtevajo nič posebnega in nobenih privilegijev, ampak primerljivo plačilo za primerljivo delo, je dejal.
"Zakaj je vzgojno in izobraževalno delo za 500 evrov manj vredno kot delo drugih z enako izobrazbo v drugih delih javnega sektorja? Če imamo enoten plačni sistem, kako je mogoče, da se povprečna plača v vzgoji in izobraževanju v zadnjih štirih letih giblje dvakrat ali celo trikrat počasneje kot v drugih delih javnega sektorja," je Štrukelj spraševal vlado.
Ob tem je opozoril, da z nasprotovanjem razvrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela, ki se v Sloveniji sistematično poglablja od leta 2012, branijo tudi pravico vseh do kakovostnega javnega izobraževanja, saj tega brez dobrega vrednotenja vzgoje in izobraževanja ni. "Ne pristajamo več, da je delo 47.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju manj vredno zgolj zato, ker nas je veliko in se da na nas veliko privarčevati," je bil jasen glavni tajnik sindikata.
Če vlada v naslednjih treh tednih na pogajanjih ne bo pripravljena odpraviti zaostankov pri vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela od vrtcev do univerz, če ne bo pripravljena pošteno ovrednotiti razredniškega dela s posebnim delovnim mestom in ne bo pristala na 1200 evrov regresa za tiste z minimalno plačo, bo 14. marca ponovno splošna stavka v vzgoji in izobraževanju, je napovedal Štrukelj.
Po njegovih navedbah je danes zaprtih 95 odstotkov šol, v slovenskih šolah in vrtcih pa je manj kot 4000 otrok. Kot je povedala predsednica glavnega odbora sindikata Jelka Velički, ki je kot prva nagovorila zbrane, so se udeleženci na shod, ki so ga začeli z Internacionalo, iz vse Slovenije pripeljali z več kot 285 avtobusi. S takšno udeležbo, je dejala, jasno kažejo svojo odločenost uresničiti svoje zahteve.
"Vredni smo, da je naše zahtevno, odgovorno in pomembno delo tudi primerno plačano," je poudarila Veličkijeva in napovedala, da ne bodo popustili. Kot je dejala, od oblasti upravičeno pričakujejo, da prizna podcenjenost njihovega dela in specifičnosti poklica, ki ga opravljajo, ter posebne pogoje dela v vzgoji in izobraževanju.
Veličkijeva, sicer tudi predsednica sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, je pri tem posebej opozorila na "sramotno nizko plačilo" razredništva, saj zanj dobijo plačilo "v vrednosti ene skodelice kave, manj kot dva evra mesečno", pri čemer mora razrednik opravljati pedagoške, organizacijske in administrativne naloge. Vloga razrednika pa zahteva veliko strokovnega znanja, osebne zavzetosti, časa, napora, strpnosti in prilagajanja.
Kot je dejal učitelj matematike na Gimnaziji Celje - Center Rok Lipnik, je sam v decembru za razredništvo prejel 1,75 evra. "Vprašajmo vse zaposlene v gospodarstvu, kaj so pripravljeni narediti za 1,75 evra neto na mesec," je predlagal in ugotavljal, da bi verjetno v odgovor lahko dobil le gromek smeh ali začuden pogled, če gre za šalo ali skrito kamero.
Lipnik je opozoril tudi, da zaradi nizkega plačila učiteljski poklic za mlade ni ravno privlačen, sploh pa mladi te priložnosti niti ne dobijo, saj praktično skoraj ne dobijo možnosti za zaposlitev, tu in tam za kakšno nadomeščanje. Učitelj začetnik po 18 letih izobraževanja prejme le 920 evrov plače, je dejal predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Jože Brezavšček, po navedbah katerega danes poteka stavka v 112 srednjih šolah, le v dveh pa ne.
"Ko učitelj, razrednik ali svetovalni delavec pomaga mladostniku razrešiti njegove težave, nemalokrat reši življenje," je o pomenu njihovega dela med drugim povedal Brezavšček. Delamo dobro, je poudaril tudi on in opozoril, da v srednjih šolah izobražujejo za 400 poklicev, ki jih ta družba potrebuje. Rezultati njihovega kakovostnega dela pa se odražajo tudi skozi rezultate srednješolcev pri uglednih mednarodnih raziskavah znanja, v zadnji raziskavi TIMSS so bili denimo slovenski gimnazijci v fiziki celo najboljši od vseh sodelujočih držav.
Predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat je opozorila na zahtevno delo z otroki s posebnimi potrebami. "Družbe ne moremo meriti zgolj po njenem odnosu do otrok s posebnimi potrebami, ampak jo je treba meriti tudi po tem, kakšen odnos ima do nas, ki z osebami s posebnimi potrebami delamo," je poudarila.
Da delajo z občutljivo populacijo, imajo vedno več nalog, projektov in obveznosti, opozarjajo tudi zaposleni v vrtcih. Podatek, da se je 95 odstotkov vrtcev izreklo za stavko, po besedah predsednice sindikalne konference predšolske vzgoje Marjane Kolar govori o tem, da s plačilom, ki ga dobijo za opravljeno delo, niso zadovoljni.
Prav tako je nezadovoljstvo izrazil predsednik sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Danilo Korže. Želijo, da bi bile njihove plače primerljive s plačami zdravnikov specialistov. In čeprav bi moralo biti razmerje po aneksu h kolektivni pogodbi iz leta 2012 v plačah med visokošolskim učiteljem - docentom in zdravnikom specialistom začetnikom 1:1, ocenjujejo, da za tem dogovorom v višini plač zaostajajo za 20 do 40 odstotkov.
Podporo in solidarnost stavkajočim je na shodu izrekla predsednica evropskega dela Izobraževalne internacionale, globalnega združenja izobraževalcev (ETUCE) Christine Blower. Izpostavila je, da izobraževanje predstavlja strošek, a je hkrati tudi investicija v "naše otroke in prihodnost naše družbe". Z udeležbo na shodu ali pismi podpore so stavkajoče podprli še številni sindikati in stanovske organizacije iz drugih držav. Ljubljanski župan Zorna Janković pa je zbranim na shodu priskrbel čaj.
