Kljub izjemno pomembni vlogi, ki jo ima izobraževanje za najranljivejše otroke sveta, programi izobraževanja niso zadostno financirani. Trenutno je za izobraževanje otrok v kriznih razmerah namenjenih le 3,6 odstotka humanitarnih sredstev, so poudarili v Unicefu Slovenija. Za izobraževalne programe bo tako Unicef v prihodnjih štirih letih namenil nekaj več kot 700 milijonov evrov.
Okoli 59 milijonov mladih, starih med 15 in 24 let, živi v državah, ki so jih prizadele vojne in nesreče. Med te spada več afriških držav. V Nigru je kar 76 odstotkov mladih, ki ne znajo brati in pisati. V Čadu jih je 69, v Južnem Sudanu 68, v Srednjeafriški republiki pa 64 odstotkov.
"Te številke so resen opomnik glede uničujočega vpliva, ki ga imajo krizne razmere na izobraževanje otrok, njihovo prihodnost, razvoj njihovih družb in gospodarstva," je dejala Unicefova izvršna direktorica Henrietta Holsman Fore. Poudarila je tudi, da otrok, ki v državi polni vojn in naravnih nesreč odraste v nepismenega mladostnika, nima veliko možnosti za razvoj.
Analize podatkov Unescovega statističnega inštituta so pokazale, da je še posebej zaskrbljujoča stopnja pismenosti med dekleti. Kar 33 odstotkov deklet ne pridobi niti osnov branja in pisanja. Takšnih dečkov je za primerjavo 24 odstotkov.
Izračune in podatke o nepismenosti v 27 kriznih žariščih je v poročilu Akcije nujne pomoči za otroke v 2018 Unicef razkril tik pred začetkom konference na temo globalnega partnerstva za izobraževanje, ki bo v četrtek in petek potekala v Dakarju v Senegalu.
Ob tem je Unicef pozval vlade in partnerje, da v kriznih razmerah otrokom omogočijo kakovostne programe zgodnjega učenja, nepismenim mladim omogočijo priložnost, da se naučijo branja in pisanja, ter povečajo vlaganje v izobraževanje, zlasti za najbolj prikrajšane otroke in mlade.
