Predsednik strokovnega odbora za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj na KGZS Pribožič je danes uvodoma izpostavil, da mora signal o pomembnosti kmetijskega izobraževanja priti s strani kmetij. Dodal je, da na terenu opažajo, da imajo tisti mladi kmetje, ki so šli skozi izobraževalne programe biotehniških kmetijskih šol, večjo širino in boljši odnos do kmetijstva.
Predsednik zbornice Cvetko Zupančič je ob tem pojasnil, da poklic kmeta ni več tisto, kar je bil včasih. Poklic kmeta ali kmetice danes pomeni, da moraš imeti veliko znanja, je dejal. Želimo, da se tisti, ki imajo veselje do kmetovanja, do kmetijskih poklicev in tisti, ki bodo v prihodnosti prevzemniki kmetij, odločijo za izobraževanje s področja kmetijstva, je ponovil.
Prvi stik, ki ga imajo običajno kmečki fantje in dekleta s kmetijstvom, je doma, to znanje pa s tovrstnim izobraževanjem le še oplemenitijo, je dejal Zupančič in dodal, da lahko pridobljeno znanje uporabijo tako doma na kmetiji, kot v drugi zaposlitvi s področja kmetijstva.
Vodja Konzorcija biotehniških šol Tone Hrovat je dodal, da imajo tiste kmetije, ki kaj veljajo, vsaj eno generacijo, ki ima narejeno kmetijsko šolo, ponavadi pa je teh več. Tisti, ki so šli po takšni poti, danes vodijo najuspešnejše kmetije v Sloveniji, je poudaril.
Kmetijske šole so bile po njegovih besedah vedno zapostavljene, a že dolgo ni več tako, ker marsikoga čedalje bolj skrbijo vprašanja, kaj bomo jedli, v kakšnem okolju bomo živeli in s kakšnimi vrednotami. "Prav zato se mi zdi to eno najbolj perspektivnih področij v prihodnosti," je dejal. Ljudje so se po njegovih besedah že začeli zavedati, da je hrana lahko tudi dopolnilo k zdravju, in ne samo nekaj, kar nas nasiti.
v konzorciju šol si v sodelovanju s KGZS prizadevajo tudi za napredek na področju hrane, okolja in podeželja. Kot je pojasnil, želijo ustvariti nekakšen obvod principu globalnih korporacij, v katerem bodo ponudili čim krajšo verigo od proizvajalca do potrošnika. "Naš cilj je, da ima kmet dovolj samozavesti, tudi če je manjši. Nikoli ne bomo konkurenčni velikim kmetijam, smo pa lahko bolj kakovostni, ekološko ozaveščeni in bližje potrošniku," je dejal Hrovat.
Novinarske konference se je udeležil tudi mladi kmet Aleš Kirbiš, ki se je izobraževal na kmetijski srednji šoli in nato fakulteti. Naštel je prednosti kmetijske izobrazbe pri vodenju kmetije, je pa izpostavil, da se zaradi predmetnika nekateri iz srednje šole ne morejo neposredno vpisati v univerzitetno izobraževanje.
Dodal je, da je s sošolci še danes v stiku, z mnogimi pa izmenjujejo izkušnje pri delu v kmetijstvu. Kdor je na fakulteti pokazal interes, pa tudi če doma ni imel kmetije, je službo v sektorju dobil, je še dejal Kirbiš.
