Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je povedala, da gre pri predlogu za povsem nov zakon, ker se je pokazalo, da stari več ne sledi potrebam na tem področju. Med drugim zakona ureja javno službo, s tem pa zagotavlja stabilnejše financiranje tega področja, ter vzpostavlja javno mrežo zavodov, ki izvajajo izobraževanje odraslih, je povedala.
Po zakonu se izobraževanje odraslih izvaja na tri načine, in sicer preko programov osnovnih šol za odrasle, kjer se tudi pridobi stopnja izobrazbe, preko javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, kjer se stopnja izobrazbe ne pridobi, in preko neformalnih izobraževalnih programov za odrasle.
Po oceni Jelke Godec (SDS) zakon zlasti dobro določa javno službo pri izobraževanju odraslih, ki bo zavodom, ki jo bodo izvajali, prinesla tudi javna sredstva. Na ta način bodo zavodi vedeli, kaj je javna služba oziroma kje lahko pričakujejo, da bo država izpolnila svoje obveznosti, tudi kar se tiče financiranja, je dejala.
Opredelitev javne službe in pa oblikovanje mreže izvajalcev v sistem prinašata stabilnost in predvidljivost, je prepričana Ljudmila Novak (NSi). Je pa opozorila, da lahko pri izvajanju zakona pride do težav. Izobraževanje odraslih namreč izvajajo predvsem Ljudske univerze, katerih soustanoviteljice so občine, ki pa vedno nimajo posluha za njihovo sofinanciranje. Zato bi bilo po njenem nujno, da bi država ustanovila regije, ki bi lahko poskrbele tudi za financiranje Ljudskih univerz.
V Levici po besedah Franca Trčka (Levica) zakon pozdravljajo prav zato, ker opredeljuje javno službo. Trenutno so namreč izvajalci odvisni od vsakoletnih razpisov, ki pa so zaključeni šele sredi leta, zaradi česar izvajalci šele takrat izvedo, katere programe bodo lahko izvajali v tekočem letu, je opozoril.
"Zakon o izobraževanju odraslih je eden od najpomembnejših zakonov na področju vzgoje in izobraževanja. Pomemben ni samo zaradi vzpostavitve javne službe, ampak tudi zato, ker predstavlja pomemben odziv države na spreminjajoče za družbene okoliščine in trende," je dejala Vesna Vervega (SMC).
Po oceni Bojane Muršič (SD) zakon pomeni predvsem uresničitev večletnih prizadevanj izvajalcev izobraževanih programov za odrasle. "Z njim oblikujemo normativno okolje, ki izvajalcem zagotavlja stabilnejši vir financiranja, udeležencem pa boljšo dostopnost," je dejala. Opozorila je, da se zadnjih letih udeležba v različnih oblikah izobraževanja odraslih zmanjšuje, zato upa, da bo zakon ta trend obrnil navzgor.
Marinka Levičar (DeSUS) je pri izrekanju podpore zakonu posebej izpostavila možnost financiranja svetovanja zainteresiranim posameznikom o tem, katero izobraževanje izbrati. Slednje po prav prišlo predvsem brezposelnim, ki se težko znajdejo pri iskanju tega, katero izobraževanje bi bilo zanje najbolj primerno, je dejala.
Predlog zakona po besedah Mirjam Bon Klajnšček podpirajo tudi v poslanski skupini Nepovezanih poslancev, a imajo tudi nekaj pomislekov. Po zakonu bo namreč svet zavoda, ki izvaja izobraževanje odraslih, sestavljen iz po dveh predstavnikov ustanovitelja in zaposlenih ter predstavnika odraslih, ki se v zavodu izobražujejo. Slednji bi bilo lahko po njeni oceni problematično, saj so programi različno dolgi, izbira posameznika, ki naj bi kakovostno zastopal vse, pa zato zelo težka.
