Pečan, ki je ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani, je v pogovoru za STA pojasnil, da je danes vsekakor več medosebne komunikacije med učenci, za katero bi "težko rekli, da je nenasilna". Ali je več tudi fizičnega nasilja, pa bi težko ocenil," je dejal in dodal, da ne obstajajo kakšne verodostojne evidence.
Šole imajo sicer pravila šolskega reda, v katerih morajo imeti tudi opredeljene vzgojne ukrepe. "Najpomembnejše pa je to, da šole predolgo ne odlašajo z ukrepanjem. Tu pogosto naredijo napako," je dejal. Po njegovem mnenju je treba ob izbruhu nasilja pri otroku takoj ukrepati, ne pa čakati do tretjega takšnega dogodka dogodka, saj lahko takrat to postane že pravilo.
"Po moji oceni je treba na vsako tako stvar reagirati takoj, z vso resnostjo in vso ostrino in uporabiti vse vzvode, ki jih omogočajo zakonodaja in pravilniki. Prav nič ni nesmiselno, da tudi otroku v prvem razredu, ko je star šest let, daš vzgojni opomin in mu poskušati razložiti, zakaj ga je dobil, predvsem pa to razložiti njegovim staršem," je pojasnil.
V šolah so dolžni zagotavljati varno in vzpodbudno okolje. Največ težav pri zagotavljanju tega pa jim povzroča, ko v šolski prostor neustrezno vdirajo starši in ko imajo neustrezno pripravljenega otroka za funkcioniranje v skupini.
Dostikrat se otroci nasilja naučijo v družini, mnogo staršev superzaščitniških
Ob tem je Pečan opozoril, da so danes tudi starši superzaščitniški. "Včasih otrok prinese prasko domov iz šole, pa takoj naslednji dan mama prileti v šolo ogorčena. Na moji šoli smo imeli primer, da sta se stepla prvošolec in drugošolec in so starši obvestili policijo. Ampak ni bilo nič hudega. Otroka sta se pač stepla, tako kot se stepejo otroci in so v trenutku pozneje spet prijatelji," je dejal.
Po njegovih besedah otroci iščejo svoje mesto pod soncem in včasih drugače reagirajo kot večina odraslih. Tako se tudi "zravsajo", namesto da bi se pogovorili kot odrasli. Ampak to je način njihove komunikacije.
Obstajajo pa tudi resnično nasilni otroci. Pečan je izpostavil, da ni mogoče posploševati ozadja tega nasilja. "Ampak velika večina ima svoj izvor v družini," je dejal in dodal, da imajo nekateri otroci tudi kakšno diagnozo in so zato nasilni.
Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije ugotavljajo, da nasilje v šole vstopa tudi od zunaj, na žalost včasih v šolski prostor preide tudi iz kroga družine.
Težave naj se rešujejo v šoli, ne v javnosti
Vse pogostejše medvrstniško nasilje je bil tudi sprožilec prvih povezovanj staršev na ravni svetov staršev. Nasilje v šolskem prostoru je zaznati že dalj časa, najbrž tudi že pred letom 2003, ko so se povezali, so za STA pojasnili v zvezi aktivov svetov staršev.
Ob tem so tako v zvezi aktivov kot tudi v združenju ravnateljev poudarili potrebo, da se primeri nasilja, pa tudi ostale težave v posamični šoli rešujejo predvsem v krogu vpletenih. "Če je potrebna zunanja pomoč, v sistemu deluje kar nekaj strokovnih služb. Nikakor pa vir pomoči pri konkretnem primeru nasilja ne more biti splošna javnost," so opozorili v zvezi aktivov.
V medijih je namreč prejšnji teden zaokrožila informacija, da se na eni od ljubljanskih osnovnih šol že dlje časa soočajo s primerom nasilja enega od učencev. Pri tem so mediji izpostavljali imena in funkcije staršev tega otroka.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA potrdili, da so z dogajanjem seznanjeni, da ravnatelju nudijo podporo pri izvajanju ukrepov in da je uveden tudi inšpekcijski postopek. Zaradi primera so v stiku z vodstvom šole, ker pa inšpekcijski nadzor še traja, zadeve ne morejo podrobneje komentirati.
Tudi ravnatelj te šole je za STA dejal, da zadeve ne more komentirati, ker so postopki še v teku. Pojasnil je, da so o primeru obvestili pristojne institucije in da z njimi intenzivno sodelujejo pri reševanju problema.
Inšpektorat obravnava vse več pobud o domnevnem nasilju v šolah
Statistika pa kaže, da ima inšpektorat za šolstvo vse več dela s prijavami domnevnih primerov nasilja v šolah.
V inšpektoratu ugotavljajo, da narašča število pobud, ki se nanašajo na domnevno nasilje v šolah, predvsem verbalno medvrstniško nasilje, dojemanje tega pa je odvisno od okolja in razvojne stopnje otrok.
Kot izhaja iz poročila inšpektorata, so v letu 2016 prejeli 114 prijav nasilja, od tega 21 v vrtcu, 80 v osnovnih šolah in šest v srednjih šolah. Potrjenih je bilo 27 kršitev nasilja v osnovnih šolah in štiri v vrtcih.
Izključitev iz osnovne šole ni mogoča, prešolanje ob soglasju druge šole
Zakon o osnovni šoli učencu zagotavlja pravico do obiskovanja pouka, tako učenec ne more biti izključen iz osnovne šole, dokler je šoloobvezen. Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, pa lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev učenca vključi v drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Zakon omogoča tudi prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev, če so kršitve takšne, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oz. drugih. V tem postopku mora šola pridobiti mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih institucij.
Po Pečanovem mnenju je takšna ureditev popolnoma neustrezna. "Na moji šoli praviloma damo soglasje, če želi nekdo prešolati otroka k nam, na drugih šolah pa praviloma soglasja ne dajo," je opozoril.
Tako meni, da bi morala biti omogočena izključitev iz šole. "Starši so dolžni vpisati otroka v osnovno šolo, šola pa ne bi smela imeti vnaprej pravice, da se ga zavrne," je predlagal.
"Ne gre za to, da boš prešolal otroka zato, da se ga boš znebil, ampak da lahko otroku omogočiš nov začetek. Najbolj okoreli kriminalci dobijo pravico do novega začetka, otroci pa je nimajo," je opozoril.
