Kot je v izjavi novinarjem ob seji ESS dejala Kopač Mrakova, so sindikati izrazili željo po 6,2-odstotnem zvišanju, delodajalci pa so vztrajali pri 1,7-odstotnem. Je pa po njenih besedah zelo pomembno, da so oblikovali vsaj sklep, da bodo poskušali višino dviga do torka notranje uskladiti.
"V kolikor najdejo neko ravnotežje, se dogovorijo o dvigu minimalne plače in z usklajenim predlogom pridejo do ministrstva za delo, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa nadaljevala s svojim," je povedala ministrica. Dodala je, da danes z delodajalske strani ni bilo slišati navedb, da takšen dvig pomeni zlom slovenskega gospodarstva.
Razlog za tako kratek rok za dosego soglasja je po ministričinih besedah v tem, da je rok za objavo uskladitve v uradnem listu že konec meseca. Po zakonu o minimalni plači namreč višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.
Na vprašanje, ali glede na dosedanjo razpravo verjame v možnost dogovora med sindikati in delodajalci, je Kopač Mrakova odgovorila, da ostaja optimistka. "Razprava je bila dobra. Dejstvo je tudi, da je bilo danes povedano, da je težava v plačnem modelu nasploh. Minimalna plača je samo eden od vzvodov in treba je preveriti, kako bi socialni partnerji prenovili plačni model, torej kolektivne pogodbe, tarifne razrede in podobno," je dejala.
Preden se bo ministrica s predlogom uskladitve znova odpravila h koaliciji, bo počakala na rezultat pogajanj med sindikalno in delodajalsko stranjo.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je možnost sklenitve medsebojnega dogovora pozdravila. "Menim, da je cilj socialnega dialoga v tem, da se pogovarjamo in uskladimo, če je le mogoče," je poudarila. O možnostih za ugoden razplet pogajanj ni želela ugibati, je pa poudarila, da je 4,7-odstotni dvig zanje spodnja sprejemljiva meja.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je opozoril, da "v tej enačbi nekaj manjka". Kot je dejal, ne smemo pozabiti na javne uslužbence, katerih delodajalec je vlada, zato lahko v tem usklajevanju minimalne plače sodelujejo le, če sodeluje tudi vlada. "Zato pričakujem, da bo ministrica za finance sodelovala v pogovorih," je dejal.
Ministričin predlog sicer v Svizu izrazito podpirajo oz. bi ga še nekoliko zvišali. Delež zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, je v javnem sektorju namreč višji kot v zasebnem, je poudaril Štrukelj.
Pomen "dodatnega kroga" usklajevanj je izpostavil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Na njem bodo poskušali socialnim partnerjem z argumenti dopovedati, da takšen dvig "ni ravno moder". "Gospodarstvo ima podjetja, ki jim gre odlično - vprašanje, koliko je tam minimalnih plač - in podjetja, ki jim ne gre tako dobro. Teh je med eno petino in eno četrtino in tam je največ minimalnih plač," je dejal. Ocenil je, da so v stališčih trenutno še precej narazen, a dokler ostaja možnost usklajevanja, je optimist.
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Drago Delalut je medtem ocenil, da za obrt in podjetništvo minimalna plača ne predstavlja težave. "Nismo proti dvigu minimalne plače, smo pa tudi za to, da se poišče sistem za dvig minimalne plače. Stalno govorimo, da imamo skoraj najvišje prispevke in dajatve v Evropi. Menimo, da jih je treba znižati in pustiti, da delavci pri plači dobijo več," je dejal.
Predlagani dvig bi v podjetjih v slabšem poslovnem položaju po njegovih besedah skoraj gotovo pomenil odpuščanja. "Panoge, kot je tekstilna industrija, delajo z minimalnimi pribitki, zato bo skoraj gotovo prišlo do dodatnih odpuščanj in povečanja števila ljudi, ki prejemajo minimalno plačo," je še dodal.
